Smo že pozabili na “srečnega in zdravega”? ​

Besedo fitnes prepogosto povezujemo samo z omejenim (večkrat tudi slabo zračnim) prostorom, v katerem so naprave, namenjene telovadbi. Fitnes je vsekakor več kot to. Je koncept za način življenja, ki je izpeljan iz besedne zveze »biti fit«, kar pomeni biti sposoben, pripravljen, zdrav, imeti odporen organizem … Fitnes ni tedenski vadbeni program, ni hitro hujšanje, je način življenja!

Fitnes kot način življenja seveda ni strogo predpisan, je, ravno nasprotno, zelo raznolik (tako bi vsaj moralo biti), vezan na posameznikove individualne značilnosti, njegov življenjski slog in družbene okoliščine, ki ga tudi močno določajo. Za ljudi, ki večino ur presedijo v pisarni, je ‘fitnes način življenja’ morda zavest o razgibavanju in vključitvi aktivnih odmorov na delovno mesto in izven njega, hkrati pa tudi zavest o nujnih sprostitvenih aktivnostih, relaksaciji, sploh če je njihov delovnik stresen. Nasprotno pa za ljudi, ki se ukvarjajo z zelo dinamičnimi aktivnostmi, ‘fitnes način življenja’ pomeni vključevanje regeneracije in počitka.

Zato bi bilo najbrž bolj smiselno, da se naše novoletne zaobljube ne sučejo okoli različnih diet, ampak da se končno odločimo slediti zdravju. Zdravje namreč ni samo odsotnost bolezni, je skupek stabilnih fizičnih (torej telesnih), psihičnih in socialnih/družbenih elementov. K takemu zdravju pa ne pripomorejo hitre poteze in instant rešitve, ampak celovit pristop, ki upošteva zapletenost in kompleksnost tega, čemur rečemo zdravje.

Celovit pristop vključuje količino in kakovost spanja, prehrano, vnos tekočine (in ko rečem tekočine, v veliki meri mislim na vodo), prisotnost sprostitvenih aktivnosti, družbene podpore, spodbudnega okolja … Vemo, da pogoji niso vedno idealni, tempo sodobnega življenja je neizprosen in družbena pričakovanja vsak dan višja. Kljub temu pa obstajajo majhni koraki, ki lahko privedejo do bolj zdravega posameznika, do fitnes (ne samo postave, ampak tudi počutja) življenja, do večje kakovosti bivanja.

Kaj lahko naredi vsak za to, da zgradi zdrav odnos do sebe?

Na prvem mestu je vzpostavitev treh temeljnih rutin v življenju:

– Kvaliteten in zadosten spanec, ki vpliva na naše dojemanje sveta, percepcijo, čustveno inteligenco, zmogljivost in celo na apetit, torej prehrano kot tako (pomanjkanje spanja je povezano z večjo željo po »junk foodu«).

– Redna telesna aktivnost, pri čemer seveda ne zanemarite lastnih načinov po doseganju le-te. Prav tako poslušajte sebe in svoje telo, kar se tiče časa, kdaj jo izvajati (če vas le-ta poživi, jo izvajajte, ko ste utrujeni, če vam je breme, jo opravite npr. navsezgodaj zjutraj, nato pa se prepustite ugodnim občutkom in rezultatom, ki bodo prav tako vplivali na hormonsko ravnovesje). Za okvirno izhodišče si morda izberete vsaj 150 minut kardio vadbe na teden (ja, to je tista vadba, ko »se zašvicaš ful« ali vsaj malo in ti srce lepo »zaigra«), dvakrat na teden pa v roke vzemite uteži oziroma naredite vsaj krajši trening vadbe za moč.

– Urejena prehrana – ljudje delujemo po principu, da posegamo po tistem, kar je na »dosegu oči«. Zatorej: stran s skušnjavami, z »junk foodom«, s cigareti, z alkoholom! Že tako nas dovolj izzivajo, ko prestopimo domači prag, zato si olajšajmo odločitve tako, da se doma ne bomo mučili z nepotrebnimi vprašanji. To pomeni, naj takih stvari v našem domu ne bo niti toliko, da bi jih naše oči zaznale. Kar se tiče prehrane: jejte več beljakovin, saj zagotavljajo sitost (vsaj 20–30 g na obrok, 4–5 krat na dan – npr. po 3 jajca, konzervo leče, beljakovinski puding, majhno skuto), jejte več vlaknin (vsaj 4 porcije sadja in zelenjave na dan), vsaj porcijo polnozrnatih žit in stročnic, dajte prednost rastlinskim maščobam pred živalskimi.

Ne pozabite pa niti na dihanje in čuječnost.

Z dihalnimi vajami lahko telo ponovno uravnovesimo in prevzamemo nadzor nad stresnimi odzivi, ki se nabirajo čez dan in zaradi katerih zvečer ne moremo zaspati. Medtem ko s plitvim dihanjem telesu sporočamo, naj se pripravi na boj ali beg, s tridimenzionalnim dihanjem (kjer aktiviramo prsni koš in trebušno prepono) vplivamo na parasimpatično živčevje, ki sporoča, da je vse v redu. Stresni odziv je tako krajši in šibkejši, telo se prej uravnovesi, um ostane miren in razsoden, naše duševno zdravje ne trpi, naša ravnanja so bolj razumska (in razumna), manj je tudi tistih impulzivnih nažiranj, otopelosti, pa tudi utrujenosti, ki ni posledica kakršnegakoli gibanja. Še posebej so dihalne tehnike dobrodošle pri nespečnosti, ki jo povzroča pretirana skrb. Ob rednem izvajanju tehnike dihanja 4-7-8 sekund (vdih-drži-izdih) se bomo lahko sprostili in hitreje zaspali. Ta tehnika dihanja nam namreč pomaga prevzeti nadzor nad dihanjem in telo spraviti v stanje globoke sproščenosti. Ko dih zadržujemo točno določen čas, se pljuča napolnijo s kisikom, ki nato kroži po celem telesu, to pa ima potem sproščujoč učinek.

Bodite čuječi! Vzemite si trenutek za opazovanje, vedoželjnost in sprejemanje bodisi v naravi, pred okusnim obrokom, ki je pred vami, med poslušanjem glasbe, ob dotiku/otipu nežnega materiala. Prepustite se občutkom, vonju, okusu … in trenirajte prisotnost v trenutku.

V zadnjih letih je na področju zdravja in fitnesa naraslo število vsebin, iznašli so marsikatere aplikacije in naprave za osebno rabo, ki merijo srčni utrip, štejejo korake in ti povedo celo, kakšnega razpoloženja si. Vsekakor je to zelo na mestu, ko gre za ciljno izboljševanje določenega segmenta; lahko pa to postane tudi nepotrebna obremenitev, odvečna kontrola ali »sprožilec« stresa, ki ga v sodobnem življenju že tako ne manjka, kajneda?

Fitnes način življenja je seveda povezan z objektivnimi dejstvi, prav tako kot naše zdravje, da ga vzpostavimo, pa je potrebna tudi osebna angažiranost, ker ni nobene »čudežne tabletke« ali gumba, ki bi to sprožil namesto nas. Treba se je zazreti vase, zopet vzpostaviti nekaj, kar je najtežje – samokomunikacijo, stik s seboj, nato se podati na pot, ki je sama sebi namen in uživati v (včasih zelo težkem) procesu. Ravno stik s seboj je tisti, ki je pogosto izgubljen v vsem vrvežu, v času, ko spanec in razpoloženje merimo z napravami, ko se definiramo z všečki drugih, ko jemo v avtu na poti v službo, se tolažimo s hrano po napornem delovniku, ko se poskušamo sprostiti v zakrčenem položaju, ko dihamo plitvo in telo povsem nezavedno pripravljamo za boj ali beg.

V prvi vrsti torej zdravje izhaja iz zdravega odnosa do sebe, biti fit pa postane prvi rezultat tega. Zato je namesto iskanja načinov, kako se odklopiti od realnosti, veliko boljša izbira, kako se znotraj realnosti zopet priklopiti nase.

To, kar mislimo o sebi, dejanja, ki si jih namenjamo, vse … – to ni samo del naše identitete, kmalu postane srž/osnova, na kateri gradimo vse ostalo: svoj življenjski stil, odnose z drugimi. To postane tudi sporočilo drugim, kako naj ravnajo z nami, in vpliva celo na okoliščine, ki določajo potek naše prihodnosti …

Sedaj pa: glavo gor, telo v pokončno in vzravnano držo in – naredite prvi korak: stopite s srcem!