“Run Forrest run!”

Sama sem začela ravno na tak način še v študentskih letih. Malo po malo. Nič odmerjenega. V kombinaciji s hitro hojo. Cilj je bil, da na najkrajši možni način sprehodim psa. Ko sem ugotovila, da se po tovrstni aktivnosti zares izvrstno počutim, sem to začela početi redno. Nato sem se odpravljala vedno dlje in vedno bolj v hrib. Vse več sem imela kondicije in vse bolj sem v teku uživala, gozdne potke so postajale vse bolj zanimive, večkrat sem si tek popestrila z vajami, kot so bili poskoki čez korenine in podobno. Pravi gozdni poligon. V resnici bi se lahko reklo, da je tek v meni spodbudil veliko vedoželjnosti in igrivosti.

Tako sem se pred leti prijavila na nekaj krajših cestnih tekov in pred dvema letoma še na enega gozdnega. Ko sem doživela slednjega, zame ni bilo več povratka. Na tistem teku me je mestoma zajel dopaminski val, mestoma mi je povsem zmanjkalo energije, izgubila sem vero vase, da mi bo uspelo. Tiste dobre tri ure, 25 km teka in 1000 m višinske razlike, so mi postregli z vsemi možnimi čustvi, ugotovila sem, česa vse sem zmožna, česa je zmožna moja glava in kako pomembna je družbena podpora.

Postopoma sem na naslednjih tekih razdaljo in višinsko razliko povečevala. Seveda je še veliko prostora za razvoj, še zdaleč “nisem tam”, ampak lahko rečem, da zares uživam v vsakem trenutku tega razvoja. Nikamor se mi ne mudi, spoznavam naravo, živali in krasne ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi imela priložnosti spoznati.

Letos sem si zimo popestrila še z dvema zimskima tekoma. Čudovito, malce drugače in zanimivo. Malo mrzlo, mestoma posuto s snegom, včasih osamljeno. In kar zanimivo je opazovati, kako se moja trening gozdna potka v zadnjih mesecih polni. Končno je prišlo obdobje pohodov in teka v naravi. Nisem več sama, veliko več je tekačev, ogromno je takih kot sem jaz, ki gredo na pot zaradi sebe in ne zaradi rezultatov. Nekaterim tek zbistri misli, pri drugih pozitivno vpliva na duševno zdravje, nekateri pa želijo shujšati, postati fit.

Torej: obujte superge, napolnite stekleničko vode (drugega v resnici niti ne potrebujete) in – akcija!

Hoja in tek sta najbolj avtomatizirani gibanji, s katerima po daljšem času telo začne za energijo kuriti maščobo. Poleg mišic nog in trupa se sčasoma prilagodi tudi srce, ki začne delovati bolj ekonomično tudi v mirovanju. Tek (ali hitra hoja), skupaj z zdravo prehrano, pomaga uravnavati raven krvnega sladkorja in krvni tlak. Pospeši razgradnjo stresnih hormonov in poveča izločanje hormonov sreče serotonina in endorfina, kar vodi v občutek sreče in osebnega zadoščenja. Med tekom se kri izdatno obogati s kisikom, pospeši se krvni pretok, manjša se tudi tveganje za osteoporozo in artrozo.

Vztrajajte daljše obdobje in s hitro hojo ter/ali tekom povečajte vzdržljivost, pospešite metabolizem, zmanjšajte utrujenost in izboljšajte imunski sistem.

Kmalu boste ugotovili, da se bo izboljšala motivacija za vzpostavljanje in ohranjanje zdravega življenjskega sloga tudi na področju prehrane, počutili se boste bolje, več boste imeli energije, zaradi majhnih zmag pa bo zrastla tudi vaša samozavest. Med treningi boste bolje spoznali sebe in se s seboj zopet povezali, morda pa boste razširili tudi družbeno mrežo. In ko smo pri slednji, lahko kot sociologinja rečem, da gre za eno najbolj ljubkih in “nakuliranih” subkultur. Trail tek namreč morda že razvrsti tekače na določena končna (s časom odmerjena)  mesta znotraj tekem samih, nikakor pa nikogar ne diskriminira. Dobrodošel je vsak, tekači so sproščeni, v trenutkih nemoči ni osebe, ki ne bi bila pripravljena pomagati. Čudovito!

K vsemu temu lahko prištejemo še učinek narave, ki je v zadnjem času tudi vse bolj predmet znanstvenih debat. Sonce, gibanje v naravi, različne potke, deroče in mirne vode, neverjetni razgledi … vse to bo pozitivno vplivalo na vaše možgane in duševno zdravje.

Za konec bi trail tek opredelila kot čuječnost, osredotočenost, čisto prisotnost v trenutku, kot proces, znotraj katerega “jaz” znotraj tebe stopi v stik s seboj in se spozna do potankosti. Trail tek je kot mentalna igra, igra motivacije in discipline, kot način življenja, v katerem moj ego ostane v postelji, medtem ko si jaz privoščim spodbudno aktivnost na svežem zraku.

Poleg spoznavanja sebe postopoma spoznavaš tudi hitrost, s katero lahko prideš daleč brez sabotaže, po krizi ob vzponu se telo na razglednih višinah adaptira, na mučenje pozabiš! In ko padeš, vstaneš in greš ponosno naprej! Sinonim za življenje?

Razlogov je dovolj! Čas je, da sami poiščete svoj tek, svoj trail!