Od prvega koraka do vožnje po avtocesti

Od prvega koraka do vožnje po avtocesti

Ali: zakaj je dobro zasledovati spremembe?

Ljudje se pogosto bojimo sprememb. Zasidramo se nekje v coni ugodja in se zadovoljimo z obstoječim.

Zakaj?

Razlogov je zagotovo »malo morje«, … od tega, da ne znamo izluščiti prioritet in si jasno opredeliti ciljev, do tega, da ne vemo, kako bi se zadeve lotili. Z drugimi besedami: v kaosu informacij in prenasičenosti z možnimi izbirami je pogosto težko izbrati primerne poti. Pa tudi če cilje na začetku zelo uspešno zasledujemo, se v neki fazi večkrat pojavijo zagate, prepreke, novi izzivi, s katerimi se moramo soočiti. Za nameček začne omagovati še naša vztrajnost, za katero je že tako značilno, da pogosto popusti tik pred zaključkom vsakega projekta.

Nekaj pa je zagotovo jasno: vsaka sprememba je za nekaj koristna! Ne, ne pravim, da je treba v svetu prehitrih sprememb, ko čutite tesnobo in preobremenjenost, živeti predano akciji. Za nekoga, ki je ves čas v gibanju, je namreč sprememba že to, da si vzame čas za počitek. Tisti, pri katerih prevladuje »stanje mirovanja«, pa se za spremembo lotite nečesa, kar vam bo dalo zagona za aktivacijo. Seveda vsaka sprememba pri posamezniku terja marsikatere prilagoditve. Tako bo treba vzeti v zakup tudi določeno mero začetne utrujenosti, se spopadati z neznanim, morda bo večkrat stresno, … ampak izkupiček bo zagotovo pozitiven.

Omenila sem stres …

Da! Vsak dan od nas zahteva soočanje s stresnimi situacijami, vendar si zapišimo v spomin naslednje: ne prizadene nas dejanska situacija, ampak odnos, ki ga imamo do le-te! In tudi pomeni, ki jih pripisujemo ob tem … Težava današnje družbe je ravno stalen nizkointenziven stres, ki povzroča mnoge psihične bolezni, te pa so vzrok za več kot polovico bolezni nasploh. Torej nekaj, kar je nekoč spremljalo samo dejanski boj ali beg, je danes v manjši meri prisotno ves čas. Ker je prisotno v dveh oblikah, je jasno, da bo negativen stres blokiral vaše sposobnosti in vas še dodatno izčrpaval, pozitiven stres pa bo dajal zagon in odpiral še marsikatere neraziskane poti. Odprite se torej! Bodite vedoželjni!

Težava ali izziv?

No, v tem trenutku pa naredite nekaj zase! Za začetek premislite, kakšen je vaš najpogostejši pogled na nekaj novega. Da, normalno je, da se ljudje bojimo stvari, ki jih ne poznamo, je pa vprašanje, ali zadeve, ki niso skladne z našimi pričakovanji, pogosteje razumemo kot težave ali kot izzive.

To je seveda odvisno od marsičesa: od dednega zapisa, primarne vzgoje, okoliščin, v katerih smo odraščali, do realnih situacij, s katerimi smo se v življenju soočali … Če je bilo na nekem področju več dobrih izkušenj, je naša možnost za napredek načeloma ugodnejša, saj nas na podobne situacije vežejo prijetnejša čustva, ki dokazano odpirajo naš um, omogočajo iznajdljivost in več razvidnih možnosti. Nasprotno pa manj prijetna čustva povzročajo blokado, odpor in otopelost.

Vse to je povezano z motivacijo.

Ni namreč vseeno, ali se nečesa lotevamo zaradi drugih, zaradi strahu pred negativnimi posledicami ali zaradi sebe, po možnosti zaradi globoke pozitivno naravnane težnje, ki je v nas. Notranji in pozitivni vzgibi namreč dajo najboljše rezultate. Torej “la vida positiva” in to taka, ki izhaja iz vas in ne iz družbenega odobravanja.

Družbeno odobravanje … in strahovi! …

Da, gre verjetno za največji strah posameznika sodobne družbe … “Ja, kaj si bodo pa drugi mislili …” Najbolj neutemeljen strah kot primarno čustvo, ki je namenjeno naši dejanski zaščiti pred nečim hudim. Pa je komentar drugih zares tisto, česar bi se ob zasledovanju novih osebnih ciljev, na poti osebne rasti, morali bati? Vsakič, ko se oglasi tovrstna stiska, premislite, ali je to mnenje za vas res relevantno, torej od koga izhaja in zakaj je za vas pomembno.

Zazrite se vase, raziščite svoje vrednote in prevetrite prioritetno listo, ki se z leti spreminja (v današnjih časih tudi dnevno) …

Vzemite list papirja. Lotite se postopka po naslednjem zgledu:

Jasno opredelite svoj cilj.

Brez jasno določenega cilja boste težko napredovali. Ko bo cilj določen, preverite, če ustreza metodi SMART, kar pomeni, da mora biti ta specifičen (S-pecific), natančen, merljiv (M-easurable), dosegljiv (A-chievable), relevanten (R-elevant), pomemben in časovno opredeljen (T-ime sensitive). Ko si postavite cilj, si vedno tudi odgovorite na vprašanje zakaj, in če imate konkreten odgovor, mislim, da ne bi smelo biti težav z motivacijo.

Določite manjše, realno dosegljive cilje.

Ko imate napisan končni, veliki cilj, si zapišite več manjših ciljev, ki bodo realno dosegljivi in vas bodo vodili po poti do velikega. Tako boste lažje opazovali proces sprememb, ohranjali kontrolo in motivacijo. Če bodo torej cilji izhajali iz notranjih vzgibov če bodo “žareli v pozitivni luči” in bodo zasledovani v spodbudni atmosferi, je možnost za uspeh seveda veliko večja.

Poiščite in zapišite tudi možne druge poti in se odprite za potencialne spremembe.

Ravno spremembe so namreč del našega vsakdana, sploh v družbi, ki od nas zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti … Negotovost je visoka, trg pa je precej zasičen z izbirami, pri čemer je vsaka lahko tudi potencialno tveganje. Tako se boste lažje odločili, sploh v trenutkih, ki bodo od vas zahtevali “think fast” varianto, in ne boste razočarani, ko zadeve ne bodo tekle po vašem predvidenem načrtu. Visoka prilagodljivost je velika sposobnost sodobnega človeka.

Uživajte v procesu!

Osredotočenost samo na rezultate pogosto odmakne pozornost od razvojno-procesne determinante, ki je pravzaprav zelo dragocena. Med vsakim procesom se ne naučimo samo novih stvari, ampak lahko spoznamo prečudovite ljudi, doživimo enkratne trenutke, za katere si ne bi nikoli mislili, da jih bomo, in pridobimo nove pozitivne spomine, ki ugodno vplivajo na našo samozavest ter nadaljnji osebni in družbeni napredek.

Bolj kot boste prilagodljivi, več veščin boste osvojili, večja bo vaša košarica z orodji! Večja pa bo tudi možnost, da boste zadevi kos!

To pomlad se postavite na prvo mesto! Seveda v odnosu do sočloveka, z ozirom na druge. Kar pa nikakor ne pomeni, da je potrebno vsa bremena položiti na lastna ramena. Na pozabite na družbeno podporo! Pokličite prijatelje, vprašajte za nasvet ljudi, ki jim zaupate! Če nič drugega, boste spoznali, da ima vsak človek situacije, s katerimi se spopada, vsak svoje strahove … Drug drugemu pa boste lahko podali zunanji, nevtralen pogled, si vlili čudežnih moči ter spletli veliko več kot samo družbeno vez!

Kar delate, delajte s srcem in težko boste zgrešili bistvo.

Avtorica: Maja Dežman Sterle, vodja zavoda Zvezde so blizu, magistrica sociologije, pilates inštruktorica