Z DIHANJEM NAD NEGATIVEN STRES

Dih je osnovna komponentna našega življenja.

Ko smo v stresnih situacijah, postanemo neprisotni in nepozorni na naš dih. Delovanje našega telesa se omeji na osnovne funkcije. Sprožijo se biokemične spremembe, ki so posledica izločanja stresnih hormonov ( iz nadledvične žleze se sprosti adrenalin, noradrenalin, kortizol).  V teh situacijah pa lahko s pozornostjo na našem dihu, telesu vrnemo skladnost delovanja in s tem tudi čustveno ravnovesje ter postanemo bolj funkcionalni. 

Težava negativnega stresa je, da se ob doživljanju telo zakrči, vzorec dihanja pa je neenakomeren in nezdrav. Ko smo pod stresom dihamo bolj hitro in kratko – hiperventiliramo. Če dihamo prehitro, nam pade raven CO2 v pljučih. Tako zmanjšana raven izdihanega zraka pa povzroča napetost in telesna neskladja.

To pomeni, da kisik zelo močno veže na krvna telesca, zaradi premočne vezi pa ne more prehajati v celice. Tako dobimo ogromno kisika v kri, vendar ta ne pride v celice.

To se dogaja tudi pri holotropnem dihanju, za katerega pravijo, da odpira globoke notranje procese, ki vodijo k razširitvi zavesti. Pravzaprav pa gre za povsem fiziološki proces, ki za telo predstavlja izkušnjo skorajšnje smrti, saj le-to ostane brez kisika v celicah. 

Torej, kako naj bi dihali pravilneje, da bi z dihanjem čim bolj poskrbeli za svoje psihofizično zdravje?

Zadihajte optimalno. To pomeni dihati manj, počasi in sproščeno, dihati skozi nos in s trebušno prepono.

Idealno dihanje naj bi bilo 6 dihov na minuto. Če se želimo sprostiti, naj bo izdih daljši kot vdih. Ta način diha nam namreč lahko pomaga tudi pri lažjem spanju.

Zakaj je tako pomembno dihati s prepono?

Trebušna prepona je naša dihalna mišica! Dihanje s prepono pomaga izboljšati prebavo, saj dihanje povzroča premikanje peristaltike in masira organe in črevesje.

Ko smo pod stresom, dihamo zgolj s pljuči. Pretežno dihanje z zgornjim delom prsnega koša na dolgi rok povzroča togost in zakrčenost telesa, preveč aktiven simpatičen živčni sistem. Iz tega izhajajo bolečine in bolezni kot so glavoboli, migrene, zakrčen vrat, astma, alergije, kalcinacija prsnega dela hrbtenice, kalcinacije v ramenih, artritis, teniški komolec, bolečine v hrbtenici, itd.

Zakaj je pomembno dihanje skozi nos?

Morda je komu lažje dihati skozi usta, vendar dolgotrajno dihanje skozi usta vodi v mnoge težave. Spremeni se oblika obraza, čeljust se premakne nazaj in dol, sapnik se zoža, hitrost pretoka zraka v sapniku se poveča, kar ustvari podtlak v sapniku, sapnik začne bolj stiskati navznoter, kar privede do spalne apneje, smrčanja, težav z zobmi, trebušna prepona preneha izvajati svojo funkcijo, dodatno se obremeni srčna mišica, zakrčijo se mišice trupa.

Z dihanjem skozi nos in s trebušno prepono vplivamo tudi na delovanje limfnega sistema.  Pri vdihu trebušna prepona limfni pretok pomakne navzgor proti glavi, pri izdihu pa navzdol proti nogam. Tako limfnega pretok deluje učinkovito. Za Limfni sistem pa vendarle vemo, da je izjemnega pomena za naš imunski sistem, saj je odgovoren za čiščenje našega telesa.

Dovolj razlogov, da posvetimo svojo pozornost lastnemu dihu? 

Če želimo v svoje življenje vpeljati dihanje, ki je po znanstvenih raziskavah in tudi vzhodnih praksah najbolj zdravo, naredimo drugi korak. Z dihalnimi vajami začnemo voditi in tako spreminjati naše nezdrave dihalne navade (dihanje skozi usta, pljučno dihanje) v zdrave (umirjeno, počasno dihanje s prepono).

Dihalne tehnike so najbolj osnovne in najbolj preproste tehnike globoke sprostitve, ki jih lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Dihalne tehnike so obenem podlaga za vse ostale tehnike globokega sproščanja. Velikokrat so tudi sestavni del gibalnih aktivnosti, joge, tai chi vadbe, terapevtskih procesov, delavnic in še mnogoterih dejavnosti.

Splošno obstaja ogromno različnih dihalnih vaj. Vse niso namenjene le sprostitvi. Te se ločijo glede na cilj, ki ga želijo doseči. Namen je lahko priprava na telesni napor, bolj učinkovita vadba/ trening, zdravljenje psihe in psihosomatskih simptomov, širitev zavedanja in zaznavanja, sprostitev, boljša koncentracija, da bi hitreje zaspali, itn.

Lahko jih ločimo na povezane in nepovezane dihalne vaje. Povezano dihanje je dihanje brez zadrževanja diha ali vmesnih premorov med vdihom in izdihom. Pri dihalnih vajah si lahko pomagamo z vizualizacijami ali le z opazovanjem diha. 

Sprostitvene dihalne vaje so naprimer: izmenično dihanje skozi nosnici, dihanje s podaljševanjem izdihov, dihanje z zadrževanjem sape, enakomerno dihanje s prepono, dihanje pri katerem si pomagamo z vizualizacijo, dihanje 4-7-8, idr. 

Sama predlagam dihalno vajo, ki je zelo preprosta in uporabna. Ko ste v stresni situaciji, vdihnite 3x  globoko skozi nos in izdihnite skozi usta vsa bremena in težo. Nato vdihujte skozi nos tako, da v mislih štejete do 4, izdihujte pa tako, da štejete do 8. Med vdihom in izdihom ni pavze ali zadrževanja diha, dihanje je povezano. Ponovite nekajkrat, dokler ne začutite da ste se umirili in našli ravnovesje v telesu.