Vdihni … zadrži dih … in izdihni …
Delovni, šolski, športni zaključki … sami lepi dogodki, ki pa lahko ob prenatrpanem urniku povzročijo zagate, celo občutke tesnobe.
Konec meseca junija zna biti vsega preveč, celo do take mere, da ob vseh lepih stvareh, ki nakazujejo na čas brezbrižnega poletja, pogosto pozabimo uživati! Večkrat samo še kljukamo sezname in čakamo na tisti dolgo pričakovani in zasluženi dopust! Da lahko potem počasi pridemo k sebi in se pripravimo na nove podvige!
Če se v vašem primeru urnik že nekoliko sprošča ali pa vas, nasprotno, še vedno muči veliko število opomnikov, če ste že kaj spočiti ali ne, vsekakor je na mestu naslednje: zadihajte!
No, čisto zares – zadihajte!
Mnoge raziskave namreč kažejo, da je globoko in počasno dihanje zdravo za možgane in srce, prav tako pa pripomore tudi k daljšem življenju! Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da tovrstno dihanje, med katerim razširimo celoten prsni koš in aktiviramo trebušno prepono, vpliva tudi na zmanjšanje tesnobe in depresije!
Ste morda prepoznali katero od svojih potreb ali pa morda kakorkoli pri vas obstaja želja po izboljšanju načina in kakovosti življenja?
Ne gre samo za trenutni cilj! Gre za dolgoročno korist, ki sega tudi onkraj zaključkov šolskega leta, napornega delovnika, tempa in sproščenega dopusta!
Ljudje namreč pogosto, predvsem pa v stresnih situacijah, dihamo hitro in plitvo. Na minuto v povprečju vdihnemo in izdihnemo dvakrat pogosteje, kot bi morali.
Vzemite si torej čas za dihanje …
Zakaj?
Optimalno število vdihov in izdihov v eni minuti je približno 6. S počasnim in globokim dihanjem boste povečali pljučno kapaciteto, svoje fizične sposobnosti, prav tako pa tudi svoje psiho-socialno stanje: osebno počutje, duševno zdravje in družbe odnose.
Z običajnim dihanjem namreč v pljuča dovedemo približno 0,5 litra svežega in s kisikom obogatenega zraka. To pomeni, da s svežim zrakom napolnimo le 10 % pljuč. Ob globokem vdihu pa v telo vdihnemo okoli 4,5 l svežega zraka in s tem napolnimo okoli 80 % celotne kapacitete pljuč.
S počasnim in globokim dihanjem tako v telo vnesemo veliko več kisika ter iz njega odvedemo več ogljikovega dioksida.
Vpliv tovrstnega načina dihanja sega tudi do srca …
Ritem počasnega dihanja ugodno vpliva na srce ter na samo sinhronizacijo diha in srčnega utripa, pri čemer se poveča variabilnost srčne frekvence.
Marsikatere raziskave namreč dokazujejo, da ravno variabilnost srčne frekvence odraža ravnotežje med aktivnostjo simpatičnega in parasimpatičnega živčevja, ki sta glavni sestavini našega avtonomnega živčevja. Ravno to pa nadzoruje funkcije našega telesa, na katere sami ne moremo zavestno vplivati.
Visoka variabilnost pomeni dobro delovanje in hitro prilagodljivost spremembam. Še več: pomeni izvrstno zdravstveno kondicijo, ki je prvi pogoj za dolgo življenje.
Pa se vrnimo k sedanjemu trenutku …
Globoko in počasno dihanje vpliva tudi na posamezne možganske centre, kar zmanjšuje občutke tesnobe in depresije.
Zaradi visoke variabilnosti srčne frekvence, vagusni živec pošlje ustrezen signal v naše možgane, s čimer se aktivira sistem za odpravljanje posamezne težave.
Trening diha je sicer proces, ki pa je vsekakor vreden pozornosti, saj kot vidimo, lahko prinese ogromno pozitivnih rezultatov. Tako v obdobjih, ki so za nas bolj stresna, kot tudi v času regeneracije, ko smo na dopustu in zremo v morske valove ali kako drugače počivamo ter telo, dušo in um pripravljamo na nove življenjske podvige!
To poletje torej zadihajte skozi nos in s polnimi pljuči! Naj bo srečno, igrivo in sproščeno … polno prečudovitih spominov, ki jih ne bo moč izbrisati!
Avtorica: Maja Dežman Sterle, vodja Zavoda ZSB, magistrica sociologije kulture, pilates inštruktorica, vzgojiteljica