Kje tiči odgovor? V nas samih
Marsikdo nas vpraša, kako naj doseže cilj, ki si ga je zastavil. Najprej je seveda pomembno, da si znamo jasno zastaviti glavni cilj, na poti do tega pa si potem zastavljamo manjše, na posameznih etapah realno dosegljive cilje. Poti. Poti pa so različne. Seveda se o tem tudi strokovna mnenja razlikujejo in težko je komu priznati, da ima čisto vse prav. Vsak ima svoj pristop in to je seveda super, če je ta potem zares učinkovit tudi v praksi.
No, moj odgovor na vprašanje Kako do cilja?, je v naslednjih smernicah:
– Zmernost. Tisti, ki rad »živi« življenje, bo težko sprejemal radikalne odločitve in absolutni samonadzor. Resnici na ljubo: zakaj pa bi? Ljudje potrebujemo določeno mero občutka, da imamo nadzor nad situacijo, saj nas to pomirja, pretiravanje pa ima lahko ravno nasprotni učinek (sploh v družbi, za katero je značilna visoka stopnja samonadzora in, posledično, psihičnih obremenitev in težav). Torej, če izbereš opcijo »vsega po malem«, ne bo trpelo ne duševno, ne fizično, ne socialno življenje.
– Poslušati sebe. Ljudje smo v prevelikem navalu informacij pozabili na stik s samim s seboj. Včasih se zdi, da samo še drvimo in rutinirano izpolnjujemo zadeve, ob tem pa izgubljamo sebe, svoja stališča in zdravo pamet. Poslušajte se, vzemite si čas za dihanje, ki bo vplivalo na parasimpatično živčevje in s tem na pomiritev. Samo mirni in v sebi prenovljeni se boste premišljeno in dobro odločali. In ko rečem premišljeno, nikakor ne mislim, da je potrebno o eni stvari razmišljati več dni. Včasih je povsem premišljena odločitev tudi ta, da rečeš »Dovolj!«, »Pavza!« in se odločiš po lastnih občutkih.
– Ravnovesje. Uravnoteženost je pomemben element vsakega uspešnega posameznika. Torej to, da znaš v življenju razmišljati, pa ne preveč; da se ne obremenjuješ s pretiranim poglabljanjem in razglabljanjem; da se znaš aktivirati, ko zamiraš doma na kavču; da se znaš oddahniti, ko telo in um potrebujeta regeneracijo. Da poješ posladek, ko ti to paše, da jih pa ne poješ pet. Da si znaš organizirati čas tako, da ga je dovolj za delo, sprostitev in zabavo. Da kdaj brez slabe vesti ugotoviš, da je česa že preveč, da danes ne bo šlo, ker bodo še priložnosti. Saj smo samo ljudje!
Primer, ki bo glede na bližajočo se pomlad, verjetno kmalu postal še kako aktualen: popolna postava. Morda poznate koga, ki ima popolno telo, pa ni zadovoljen z življenjem?! Popolna postava še zdaleč ni pogoj za srečo! Je element samozavesti, a ne samo zato, ker nekdo dobro izgleda, ampak tudi zato, ker je nastala s procesom, z vlaganjem določenega napora in z vsem, kar je sodilo zraven (tudi vsi prečudoviti trenutki, ki smo jih doživljali med tem procesom). Vse raziskave kažejo, da hitro doseženi rezultati človeka zadovoljijo za kratek čas, tisti, ki so nastali postopoma, s trudom, pa imajo dolgoročnejši vpliv.
Če vzamemo v zakup vse zgoraj našteto, je uspeh zagotovljen. Ni nujno, da bomo imeli takoj kaj pokazati navzven. Morda na nas ne bo ponosna sosedova teta, bomo se pa sami počutili dobro, kar bo morda sprožilo še kakšno pozitivno verižno reakcijo. Morda se tisti dan, ko to začutimo, povsem spontano nasmehnemo sosedu in polepšamo dan njemu in sebi. Premislimo o tej možnosti …, pa ne preveč. 
Avtorica: Maja Dežman Sterle, direktorica Zavoda ZSB, mag. sociologije kulture, vzgojiteljica in pilates inštruktorica