“Stresite” stres​

Kako velik pomen ima spanje za naše zdravje, priča raziskava narejena v Veliki Britaniji, ki je pokazala, da manj kot 6 ur spanca na dan v obdobju enega tedna povzroči spremembe v izražanju 711 genov, ki so udeleženi v presnovo ter imunske, vnetne in stresne odzive (1).

Strokovnjaki za optimalno zdravje priporočajo vsaj 7 ur spanja na dan ter upoštevanje priporočil o spalni higieni, kot so: postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju; v posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob istih urah; spite v dobro prezračeni in temni sobi; ter se izogibajte uživanju alkohola, kofeina in nikotina pred spanjem.

Pomembno se je zavedati, da sta kvaliteta kot tudi kvantiteta spanja izjemnega pomena, saj lahko na dolgi rok pomagata pri znižanju tveganja za patološko kognitivno staranje in s tem zamakneta nastop potencialne nevrodegenerativne bolezni.

Pomanjkanje spanja lahko prav tako aktivira stresni odziv. Kronični stres povzroča fizično propadanje nevronov, zato so ljudje, ki so pogosto izpostavljeni stresu bolj dovzetni za možganske bolezni. Posledice kroničnega stresa so motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti. Stres ogroža celovitost ali celo preživetje organizma.

Stres ne vpliva le na to, kako se počutite zdaj, temveč tudi na to, kakšno bo vaše zdravje v pozni starosti. Večja izpostavljenost stresu namreč s seboj prinaša bistveno večje možnosti za pojav demence. Strokovnjaki opozarjajo, da posamezniki, si se v življenju spopadajo s številnimi stresnimi situacijami (ločitev, izguba službe, smrt partnerja in podobno), pogosteje zbolevajo za demenco. Če je vaš vsakdanjik zelo stresen, čim prej poiščite način za sprostitev in stresa ne zanemarjajte kot nepomembnega.