Ste v redu, če tekmujete s časom? -
Današnji čas omejujejo prepričanja o času. Kot otroke, ki sprejemamo vse, kar nam pove avtoriteta, so nas naučili, da je čas omejen, da je čas denar, da je akcija potrebna takoj, da ni časa za čakanje, da je potrebno hitro reagirati, da si moramo organizirati čas, si narediti plane in se jih tudi dosledno držati.Vse to našteto so naučena prepričanja, ki jim verjamemo. To nam povzroča stres, pritisk, ki ga nad sabo (povsem nezavedno) izvajamo sami, v želji, da bi bili v redu. Stres se dodatno povečuje, ko se zgodi, da nam urnik uide iz nadzora, da se nam podira dnevni, tedenski ali mesečni plan, da ne uspemo postoriti vsega, kar smo si zadali. Hitenje se še povečuje, da bi ‘ujeli’ zamujeno in nadoknadili nekaj, kar je zaradi, običajno nepredvidenih okoliščin, izpadlo iz seznama opravljenih nalog. V tem krogu je potrebno še omeniti, da se stopnja stresa dodatno povečuje s seznamom neodkljukanih opravil.
Pa razčlenimo posamezna dejstva, ki smo se jih dotaknili in poglejmo še prepričanja v zvezi z njimi. Kaj verjamemo in kaj od tega je sploh res?
Kaj je čas? Relativen pojem za merjenje minljivosti. Čas smo sposobni meriti in absolutno nam to služi, da lahko organizirano živimo v velikih skupnostih. Kaj bi se zgodilo, če bi se rdeča luč na semaforju prižgala 5 sekund prepozno? Ali če bi reševalno vozilo prišlo na kraj nesreče samo eno sekundo počasneje? Ali bi se vrata bolnice odprla po navdihu vratarja? Seveda bi neorganiziranost povzročila kaos in enako se dogaja tudi v naših lastnih življenjih. Čas je torej merljiv, vendar je obenem pojem minljivega in neminljivega. S časom določamo začetke in konce, ki to sploh niso, gre samo za spreminjanje snovnega sveta, ki ga lahko zaznavamo s svojimi petimi čuti. Esenca našega bitja, ki jo imenujemo tudi Duša ali tisto v nas, kar nas definira kot JAZ in ga ne moremo ne videti in ne otipati, vsekakor obstaja. Se strinjate, da obstajate, da obstajajo vaše misli, vaše želje, vaši občutki – tudi to ste VI, torej niste samo telo. Telo je minljivo, medtem, ko se VI, s tem kar delate v življenju, na nek način ‘RECIKLIRATE’ v obstoj in življenja drugih. To ostaja neminljivo. S tem, ko obstajate, vplivate na življenja drugih in naprej na širšo okolico. Vsako vaše dejanje ima posledico, na vas in na druge, zato je tako pomembno ali smo V REDU. Kar je v času v katerem obstajamo najbolj pomembno je preprosto samo to, da smo V REDU.
Pa si pobliže poglejmo še pojem »JAZ SEM V REDU«!
Recimo, da si tekač-ica na dolge proge, tečeš maratone. Težko si predstavljam, da ne tekmuješ s časom. Vsaj v toliko, ker moraš priti na cilj v maksimalnem času, ki ga imaš na voljo s strani organizatorja. Super si, da tečeš in še bolj super si, da pretečeš razdalje, ki so za marsikoga nepredstavljive. Kot je tudi marsikomu nepredstavljivo dejstvo, koliko se odrekaš, ker čas in voljo podrejaš temu cilju ali dosežku. Ker tečeš tudi v dežju, pa zjutraj, ko ostali še spijo, pa zvečer, ko so tvoji prijatelji družijo nekje ob pijači ali se udejstvujejo drugih družabnih dogodkov. Tečeš mimo oken in notri vidiš ljudi, ki sedijo pred televizijo ali lahkotno posedajo na vrtu ali v parku. Takrat se vprašaš, zakaj ti in tek in zakaj ne (z)moreš biti takšen, da bi enostavno ‘užival svoj čas’?
Da ne omenjam, kako zelo si super, da premagaš vse to in da premaguješ tudi ostale omejitve, ki jih imaš o sebi. Ups, pa smo prišli tudi do prepričanja. Zagotovo berete, da boste dosegli tisto, kar verjamete, da lahko dosežete. Ampak to je res. Ko ne verjameš, da nekaj zmoreš, zagotovo ne bo prineslo rezultata, razen tega, da res ne zmoreš. Ta nevidni del tebe, ta esenca, v kateri se odločaš, ta je v bistvu tista, ki preteče ali pa tudi ne preteče maratona. Prišli smo, do preprostega dejstva, ki ga tudi vsi poznate: VSE JE V GLAVI. In vse, kar smo napisali drži in večino tudi verjamemo. To kar verjamemo, da je resnično, je naše PREPRIČANJE. Če verjamete, da boste pretekli maraton, ga boste tudi pretekli. Vsako telo je zmožno preteči maraton, ker so naša telesa nepredstavljivo čudovit (u)stroj narave. Kot ‘natreniramo’ našo esenco, da verjame v nekaj, lahko z lahkoto natreniramo tudi telo. Telo bo sledilo razumu, telo bo ubogalo vašo nevidno bit, vaš JAZ SEM. Zakaj vse to pišem, saj je vendar super, da se športno udejstvujete, da ste aktivni, da skrbite zase, da konec koncev tudi dobro izgledate.
Zdaj pa se vprašajmo sledeče: Zakaj vse to delam? In kaj imajo skupnega prepričanja, čas in dejstvo, da sem v redu?
Ali je vse, karkoli delam res samo moja želja in moj interes in tudi moj užitek ali se ženem za ciljem samo zato, ker si želim biti V REDU? Dejstvo, da sem V REDU, pa pričakujem iz okolice? Sedaj pa si iskreno odgovorite, kajti iskren odgovor ste si dolžni dati. Zagotovo si želimo biti v redu, s to razliko ali vi res verjamete, da ste v redu? Koliko nas je resnično toliko samozavestnih, da verjamemo, da smo v redu? Brez potrebe, da nam to pove nekdo od zunaj. Pa smo prišli do bistva. Ali se počutite v redu samo takrat, ko vam na Fb-ju čestita nekaj sto ‘prijateljev’, ki jih po večini niti ne poznate? Ali je v redu, da ves čas aktivirate stresorje samo zato, da vas bodo opazili starši, partnerji, sošolci, kolegi v službi? Ali je potem maraton še zadovoljstvo, če ga tečete za druge in ne zase? Prišli boste na cilj, doživeli ‘5 minut’ slave in čez dva dni se nihče več ne bo spomnil vašega priteka v cilj. Vi pa boste že razmišljali, kaj je vaš naslednji cilj, ki bo vzbudil vsaj toliko pozornosti, seveda pa si je običajno želimo še nekaj več, kot prejšnjič. Tako se ujamete v neprestano tekmovanje s sabo, okolico, predvsem pa s časom in to samo zato, da boste slišani in da boste slišali, da ste V REDU.
Moram vas razočarati, obenem pa upam, da boste iz tega razočaranja začeli razmišljati o sebi drugače. Biti v redu pomeni, da se počutite dobro v tem kar ste in v tem kar delate. Predno se odločite ali boste nekaj storili ali se za nekaj odločili, se vprašajte ali je to vaša želja. Resnično vaša. Razočaranje pomeni, da enostavno verjamete, da ste v redu samo toliko, kot vam to pove okolica. Če sami ne verjamete, da ste v redu, potem morate to slišati od drugih. Ko pa verjamete sami, da ste v redu, je to vaše stanje s katerim živite ves čas. Ko pa čakate, da vam nekdo pove, da ste v redu, so to samo trenutki, ki tudi (pre)kratko trajajo.
Dejstva, da ste V REDU, bi vas morali naučiti vaši starši. Ampak, če tudi oni niso znali biti v redu, vas tega niso mogli naučiti. Pa vse to ni nič narobe, tudi naše družine se učijo, rastejo in spreminjajo prepričanja svojih prednikov. Nekatere to delajo bolj ali manj uspešno. Ni pomembno, kje in kdaj ste privzeli katerokoli prepričanje, kot tudi iskanje krivca ne bo ravno obrodilo sadov. Zgodovino pustimo tam, kjer ji je mesto in ne brskajmo po preteklosti v upanju, da bomo našli nekoga, da bomo nanj lahko kazali s prstom. Ta čas raje porabimo za to, da si povemo, da smo v redu in čudoviti točno takšni, kot smo. Večkrat si bomo to povedali, prej bo to postalo naše novo prepričanje.
Težnja naše esence ali duše ali kakorkoli že imenujete svoje bistvo, vaš JAZ SEM, je stanje sreče, torej dejstva, da je v redu. Če se počutite V REDU, ste v bistvu srečni. To pomeni, da se sprejemate takšne kot ste. Z vsemi notranjimi in zunanjimi dejstvi, morda omejitvami, statusom, finančnim stanjem…vse to je nepomembno, kajti občutek da SEM V REDU, ni pod vplivom zunanjega sveta. Lahko da ne boste nikdar pretekli maratona ali diplomirali ali bili direktor ali imeli velike hiše in dobrega avta, ker so to dosežki ega, ki ne prinesejo občutka, da ste v redu. Ego ne bo imel nikoli dovolj in zanj ne bo nikoli V REDU. Namesto ‘treniranja’ ega, poskušajte trenirati nežnost do samega sebe in ne zaničujte skoraj neslišnega notranjega glasu, ki je glas vaše intuicije. Le-ta pa ve kdo ste in vam bo vedno dala pravi odgovor na vaša vprašanja. Vaša intuicija je stanje nad egom. Ne mislim, da je narobe, da ste doštudirali in imate čudovite in dobro plačane službe. Vse to si zaslužite. Kar želim poudariti je ali vas to definira, kot človeka. Ali ste za svoje dobro počutje in sprejemanje samega sebe odvisni od zunanjega sveta, ki vam sem in tja pove, da ste morda v redu ali je to vaše resnično notranje stanje, v katerega verjamete večino časa?
Razmislite čemu dajete prednost, je to ego ali višja inteligenca, ki prebiva v dejtvu, da verjamete, da ste v redu, navkljub zunanji potrditvi ali ne-potrditvi? Spoštujte se, imejte se radi in razmislite o svojih željah. To kar verjamete o sebi, prenašate na zunanji svet, ki vam bo vračal točno to, kar vanj dajete. Če v okolico pošiljate prepričanje, da niste dovolj dobri, da bi npr. pretekli maraton, boste po nekem čudnem naključju od vseh slišali ravno to, da tega ne zmorete in potem boste to verjeli še bolj trdno. Če verjamete, da si ne zaslužite, da bi vas ljudje imeli radi, boste nazaj dobivali ravno to. Ljudje se bodo do vas vedli neljubeče, nepozorno, skratka vedli se bodo tako, kot se vaš JAZ SEM vede do samega sebe. Razumete? To kar oddajate se vrača nazaj enako ali celo povečano in to samo zato, da bi vas zunanji dražljali (končno) pripeljali do spremembe. Bolj, ko se spremembi upirate, močnejši postanejo dražljaji okolice. Ti dražljaji vas želijo spremeniti, mi pa jih jemljemo, kot nesrečo ali dejanja usode, ki se je zarotila proti nam.
![](https://zvezdesoblizu.si/wp-content/uploads/2020/08/53blog.jpg)
Vse kar verjamete o sebi se kaže v popolni sliki v vašem življenju. Nekateri ljudje nikoli nimajo (dovolj) denarja. Vse, ki sem jih srečala so verjeli, da je denar nekaj slabega, da jih bo denar pokvaril ali pa so preprosto verjeli, da si ne zaslužijo obilja. Morda verjamete, da niste vredni ljubezni. Kaj sledi? Vaše življenje vam bo prinašalo okoliščine in osebe, ki vam bodo ves čas potrjevale, da je to res. Lahko bi naštevala v nedogled, ampak bistvo razumete, kajne? Vse kar je vaša dolžnost, predvsem pa če si želite bolj izpolnjeno življenje, ne tekmujte več s časom, kajti nikdar ne boste postorili vsega, kar mislite, da lahko. Najbolj pomembno pa je, da postorite vse v zvezi z vami samimi. Ni egoizem, če sebe postavite v ospredje. Bolj ko ste V REDU sami s sabo, več dobrega boste oddali v okolico. Nikoli ne veste, kako neka pozitivna beseda ali majhno dejanje iz srca, spremeni nekomu življenje … in ta nekdo bo nova sprememba nekomu … in tako čas v katerem ste preprosto v redu postane neskončen.
Sledite sebi.
Avtorica: Sandra Kocijančič