Ne bodite žrtev samega sebe!

Ne bodite žrtev samega sebe! -

Večkrat se zdi, da nam čas uhaja iz rok, vse več je strahov, veliko je že poznanih zgodb o izgorelosti, hkrati pa tudi besed o tem, da se moramo aktivirati in spraviti v akcijo.

Kje je torej ta zdrava – razumna meja med aktivnostjo in počitkom? Kako naj v tem razburkanem življenju ujamemo notranji mir?

Našo osebnost tvorijo misli, čustva in dejanja. Zaradi vedno enakih misli ostaja naša prihodnost nespremenjena. Medtem ko negativne misli, ki izvirajo iz preteklih izkušenj, zavirajo naše dobro počutje in našo produktivnost, nove, pozitivno naravnane misli tvorijo novo resničnost!

Se sliši kot lari-fari? Zadeva je v principu povsem enostavna in znanstveno – nevrološko dokazana:

Enaka resničnost ti da enake misli, ki sprožajo enake odločitve, te pa enaka dejanja, iz katerih izhajajo enake izkušnje, ki ustvarjajo enaka čustva! Zadeve, ki jih večkrat označimo kot podedovane, so v principu stvar navad – ponotranjenih vzorcev. V življenju smo jih že tolikokrat ponovili, da sploh ne razmišljamo več o njih, so povsem samoumevne. Primer tega je jutranja rutina z umivanjem zob vred. Če ostaja stanje nespremenjeno, se možgani vsak dan odzivajo enako, nevronske mreže se krepijo, mi razmišljamo enako in sčasoma neka stvar postane rutina in sestavni del naše identitete. Ko počnemo nekaj novega, se v možganih vzpostavljajo drugačne povezave, tvori se drugačno zaporedje, drugačni vzorci, kombinacije se spreminjajo.

Zveni preprosto, v praksi pa ni vedno tako.

Kje je problem?

V tem, da smo danes konstantno pod nizko intenzivnim stresom, ki spodbuja delovanje avtonomnega (simpatičnega) živčevja, to pa nas sili v t. i. »boj ali beg.« Nekaj, kar je bilo nekoč namenjeno preživetju, se danes koristi vsakodnevno, z vsemi viri energije vred, ki so namenjeni ohranjanju zdravja. Bolj smo v stresnem položaju, bolj dela analitični um pod vplivom dogodkov iz preteklosti. Čustva, ki iz tega izvirajo: dvom, strah, negotovost, zaskrbljenost, tesnobnost, obsojanje, žalost, krivda, sram, potrtost ali celo sovraštvo, so v pretežni meri negativna in vodijo v sebičnost. Značilnost negativnih čustev pa je, da povzročajo odvisnost od njih samih. Možgani tako počasi prevzemajo vero, da se s čustvom povezan namišljeni scenarij dejansko dogaja.

Na drugi strani so pozitivna čustva: ljubezen, radost, mir, zaupanje …, ki, nasprotno od negativnih čustev (ki blokirajo naša znanja in zožijo um), odpirajo različne možnosti za motivacijo in osebno rast.

Geni, na katere se vseskozi sklicujemo, še zdaleč niso fiksne, nespremenljive zadeve. Ravno mi namreč sprožamo nevronske povezave in povzročamo aktivacijo enih ali drugih genov. Smo že omenili, da možgani začno sčasoma »verjeti« v drugačno realnost? Da, v tisti predpostavki: »Vse je v glavi« se skriva veliko več resnice kot šale. Čas je za spremembe! Čas je za aktivacijo v tem smislu, da se zavzameš za stvari, ki jih želiš početi, ki ti manjkajo, da poskusiš kaj novega … Ravno nove stvari so namreč tiste, ki sprožajo največje pozitivne spremembe!

Je urnik prenatrpan? Čas je za selekcijo!

Telo se v prvi vrsti odzove na spremembe uma, zato je čas, da na novo zastavite prioritetne liste in z njih zbrišete vse nepotrebno, vse, kar vam jemlje energijo za življenje. Zadihajte in poiščite aktivnosti, ki vas napolnijo z energijo, ki v vas sprožajo pozitivne občutke, ki vas sproščajo, ob katerih se počutite ugodno! In ne pozabite na hvaležnost, ki bistveno vpliva na vašo zavest – zagotovo je v vašem življenju vsaj kakšna stvar, za kar ste lahko hvaležni!

Dame in gospodje, čas je za: #Živeti!!!

Avtorica: Maja Dežman Sterle

Vir: Dispenza, Joe: Placebo ste vi – Vaš um je pomemben (2018); Primus, Brežice.