Družbena mreža -
Ljudje smo primarno družbena bitja. Kot taka imamo prirojeno potrebo, da se družimo in komuniciramo z drugimi, izmenjujemo mnenja, želje ter smo upravičeni do tega, da smo slišani in upoštevani. Nič nenavadnega torej ni, da ima družbena mrežna vpliv tako na telesno kot na duševno zdravje posameznika. Veliko raziskav se v zadnjem času ukvarja z vprašanjem družbenega povezovanja – integracije in njenem vplivu na zdravje. Te kažejo, da igrajo družbene vezi ključno vlogo pri dolgem in zdravem življenje.
Naslednjič, ko boste torej imeli slabo vest, ker ste kakšno uro dlje ostali na kavici s prijatelji, se spomnite teh 6 razlogov, zakaj je druženje s prijatelji dobro za vaše zdravje.
- Imeli boste boljši imunski sistem
Ekstrovertirani in družabni ljudje imajo glede na izsledke študij boljši imunski sistem in so tako manj dovzetni za virusne okužbe (Vedhara et al., 2015). Po drugi strani pa je osamljenost in šibka socialna mreža povezana z slabšim imunskim sistemom.
- Manj boste dovzetni za depresijo
Druženje pomaga izboljšati počutje, prav tako tudi zdravi depresijo oziroma vas naredi manj dovzetne zanjo. Pri tem so pomembne predvsem interakcije v živo, saj interakcije preko socialnih omrežij nimajo tako velikega učinka (Teo et al., 2015).
- Bolje boste spali
Imate težave s spanjem? Možno je, da gre za to kriviti vašo osamljenost. Osamljeni ljudje se spopadajo z več težavami nespečnosti in nemirnosti, tudi če se ne zavedajo, da so osamljeni. Več kot imamo ljudje kvalitetnih in dobrih prijateljstev ali zvez z drugimi, bolje spimo (Kurina et al., 2011).
- Bolj boste produktivni
Raziskave kažejo, da so zaposleni, ki gredo skupaj na kosilo ali na kavo med odmorom, bolj srečni in produktivni (Waber, Olguin Olguin, Kim, & Pentland, 2010). Torej imate resen razlog, zakaj je pomembno, da kosilo jeste v družbi.
- Vaši možgani bodo dlje časa zdravi
Različne raziskave potrjujejo, da družabne ljudi kasneje doleti izguba spomina. Močne prijateljske ali družinske vezi ohranjajo naše možgane zdrave, saj socialne interakcije od nas zahtevajo, da smo mentalno aktivni (Holt-Lunstad, Smith, Baker, Harris, & Stephenson, 2015).
- Dlje boste živeli
Če želite živeti dlje ter biti bolj zdravi, se začnite družiti z dobrimi prijatelji. Ljudje s trdno socialno mrežo živijo dlje kot ljudje, ki so osamljeni (Holt-Lunstad et al., 2015). Nekateri strokovnjaki celo ocenjujejo, da osamljenost predstavlja enak faktor tveganja za smrtnost kot 15 pokajenih cigaret na dan ali alkoholizem.
Tako velikost kot kvaliteta naše socialne mreže vpliva na mentalno in telesno zdravje. Naše socialne vezi imajo kratkoročni in dolgoročni vpliv na zdravje. Ti vplivi so vidni že v otroštvu in se nadaljujejo skozi življenje.
Vzemite si torej čas za prijatelje še danes! Pa brez izgovora!:)
Avtorica: Katja Škafar
VIRI:
Holt-Lunstad, J., Smith, T. B., Baker, M., Harris, T., & Stephenson, D. (2015). Loneliness and Social Isolation as Risk Factors for Mortality: A Meta-Analytic Review. Perspectives on Psychological Science, 10(2), 227–237. doi:10.1177/1745691614568352
Kurina, L. M., Knutson, K. L., Hawkley, L. C., Cacioppo, J. T., Lauderdale, D. S., & Ober, C. (2011). Loneliness is associated with sleep fragmentation in a communal society. Sleep, 34(11), 1519–1526.
Teo, A. R., Choi, H., Andrea, S. B., Valenstein, M., Newsom, J. T., Dobscha, S. K., & Zivin, K. (2015). Does mode of contact with different types of social relationships predict depression in older adults? Evidence from a nationally representative survey. Journal of the American Geriatrics Society, 63(10), 2014–2022.
Vedhara, K., Gill, S., Eldesouky, L., Campbell, B. K., Arevalo, J. M. G., Ma, J., & Cole, S. W. (2015). Personality and gene expression: Do individual differences exist in the leukocyte transcriptome? Psychoneuroendocrinology, 52, 72–82. doi:https://doi.org/10.1016/j.psyneuen.2014.10.028
Waber, B. N., Olguin Olguin, D., Kim, T., & Pentland, A. (2010). Productivity through coffee breaks: Changing social networks by changing break structure.