Aktivni sedaj za aktivno prihodnost

Eden izmed prvih nasvetov, ki bi vam jih dal nevroznanstvenik, če bi ga vprašali, kako skrbeti za možgane, je, da ste čim več fizično aktivni. Wendy Suzuki, nevroznanstvenica iz New Yorka, ki raziskuje predvsem vpliv telesne aktivnosti na kognitivne sposobnosti, pravi, da je največja transformacija, ki jo lahko danes naredite za možgane, prav telovadba.

Za to obstajajo trije razlogi:

1. Telovadba ima takojšnje učinke na možgane: že samo ena vadba bo v možganih zvišala nivo nevrotansmiterjev (odgovorni za prenašanje signalov v možganih), kot so dopamin, serotonin in noradrenalin, zaradi česar se bo vaše razpoloženje izboljšalo že takoj po vadbi. Ko je v naših možganih več dopamina, imamo več energije, smo boljše volje, bolj osredotočeni na to, kar delamo, lažje razmišljamo in imamo več motivacije ter domišljije. Serotonin zagotavlja duševno uravnovešenost in dobro razpoloženje ter prijetno, mirno spanje. Noradrenalin je poleg serotonina eden najpomembnejših hormonov za srečo. Noradrenalin poživlja možgane, predvsem pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Prav tako učinkuje kot antidepresiv. V stresnih situacijah noradrenalin izboljšuje miselno zbranost. Že samo po eni vadbi boste torej bolj osredotočeni in pozorni, imeli boste več energije in motivacije, prav tako pa boste bolje razpoloženi. Ti učinki bodo trajali vsaj 2 uri.
   
   
2. Takojšnji učinki so lahko ob redni in konsistentni vadbi tudi dolgotrajni. Z redno aerobno aktivnostjo se bo spremenila anatomija, fiziologija ter delovanje možganov. V hipokampusu – predelu, ki leži globoko v temporalnem režnju in je odgovoren za formiranje novih dolgoročnih spominov – vadba povzroči rast novih nevronov, s tem pa se poveča volumen tega predela ter posledično izboljša dolgoročni spomin. Ena izmed najpogostejših ugotovitev nevroznanstvenih študij, ki se ukvarjajo z učinki telesne vadbe, je izboljšana pozornost, ki se regulira v prefrontalnem korteksu. Ta predel možganov je odgovoren za odločanje, zbranost, pozornost in osebnost. Na dolgi rok boste torej boljše razpoloženi, imeli več energije ter boljši spomin in pozornost. Prav tako boste tudi bolje spali.
   
   
3. Verjetno najpomembnejši razlog je varovalni učinek telovadbe pred raznoraznimi nevrodegenerativnimi boleznimi ter duševnimi neravnovesji. Kot smo že omenili, telovadba povzroči sproščanje dopamina, serotonina in noradrenalina. Neravnovesje oziroma primanjkljaj le teh je največkrat povezan z raznoraznimi duševnimi motnjami, kot so depresija in anksioznost. Z redno fizično aktivnostjo boste torej manj občutljivi za tovrstna nihanja v razpoloženju. Prefrontalni korteks in hipokampus sta dve najbolj dovzetni področji za nevrodegerativne bolezni in kognitivni upad povezan s staranjem. Z redno telesno aktivnostjo skozi življenje boste ustvarili močnejši in večji hipokampus ter prefrontalni korteks, s tem pa bolezen ne bo imela tako hitrega učinka, kot sicer. Vadba je torej vaša najboljša naložba za stara leta.

Kaj je potem minimalni čas potreben za te spremembe?

Wendy Suzuki, ki se trenutno ukvarja prav z raziskovanjem optimalnega časa telovadbe za možgane, pravi, da 3-4 na teden po vsaj 30 minut. Priporoča tudi, da v vadbo vključite aerobne vaje, kjer bo vaš srčni utrip narasel in pri katerih se boste zadihali. Velik učinek imajo že hitra hoja, če se na primer odločite za stopnice namesto dvigala, ali pa zagreto sesanje stanovanje.

Gibanje na dolgi rok pripomore k boljšemu počutju in spominu, hitrejšemu in boljšemu učenju ter drugim kognitivnim sposobnostim, prav tako pa predstavlja zaščito za vaše možgane pred depresijo, Alzheimerjevo boleznijo in demenco. Vključitev redne fizične aktivnosti v vaše življenje ne bo doprineslo samo do srečnejšega in produktivnejšega življenja danes, ampak bo varovala vaše možgane pred neozdravljivimi boleznimi in na ta način pripomogla k dolgemu, zdravemu in srečnejšemu življenju.