Smeh je več kot pol zdravja

Smeh je več kot pol zdravja -

Pa smo zopet tu … prazniki! Prazniki so za vse tiste, ki ste dobro povezani z družino, vsekakor čas veselja. Na drugi strani pa lahko večkrat predstavljajo tudi obremenitev in samo nadležno kljukanje seznama družinskih obiskov.

Prazniki prav tako lahko predstavljajo nelagodje, predvsem za vse tiste ljudi, ki imajo občutek, da vsakodnevno ne zadoščajo t.i. družbenim kriterijem, pričakovanjem ali celo nimajo bližnjih, s katerimi bi veselje delili. Prazniki so (tako ali drugače) prežeti z različnimi čustvi. Zakaj?

 Čustva so, najpreprosteje rečeno, zaznave določenega dogodka, na katerega se odzovemo z reakcijo. Čustven razvoj poteka postopno in to ne ločeno od naše samopodobe, prepričanj, vrednot ter osebnih in vedenjskih značilnosti. Vsak od nas ima svoje čustvene potrebe, kot so: potreba po izkazovanju in prejemanju ljubezni, potreba po varnosti, potreba po uspehu, potreba po spoštovanju in priznavanju, potreba po koristnosti, potreba po omejitvah v povezavi z občutkom varnosti … in ko so te potrebe kakorkoli neizpolnjene, (povsem razumljivo in pričakovano) prihaja do negativnih čustvenih stanj. Poleg tega na naš čustven odziv vplivajo tudi različni dejavniki, kot so: individualne značilnosti temperamenta in odzivanja (so delno prirojene in odvisne od dednih zasnov), starost (s starostjo se spreminjajo razvoj osnovnih čustev in načini čustvenega odzivanja v urejen in predvidljiv način) in seveda različne zunanje okoliščine (te omogočajo, omejujejo, preprečujejo zadovoljitev  osnovnih čustvenih potreb). Vsekakor obstaja dejstvo, da imajo čustva prednost pred logiko, kljub temu pa z malo vaje lahko dosegamo stabilno duševno stanje. Kako?

V prvi vrsti je ključno spreminjanje razmišljanja in odnosa do življenja. Ljudi namreč ne prizadenejo situacije, ki se zgodijo, ampak mnenja, ki si jih ustvarijo, zato mora biti v vsaki situaciji v ospredju naslednji postopek:

  • identifikacija negativnega notranjega dialoga,
  • ustvarjanje negativnih misli,
  • spreminjanje negativnih misli v pozitivne.

Ob tem nam koristijo različne veščine s področja čustvene inteligence. Le-ta je namreč nekakšna sposobnost, da znamo vplivati na svoja dobra notranja stanja. Gre torej za vpliv na svoje dobro počutje (umirjenost, koncentracija, samozavest, odločnost in logično razmišljanje) in sposobnost, da znamo razumeti druge, njihove vrednote in njihovo vedenje. Čustvena inteligenca bo še toliko močnejša, če bomo znali verjeti, da je izza večine vedenj pozitiven namen. Včasih je treba ljudem okoli sebe preprosto dati priložnost! Ob tem nikakor ne pozabite, da v vsaki stvari lahko najdete nekaj pozitivnega. Zakaj bi to želeli?

Smeh … Smeh je tisto, na kar se osredotočimo danes. Smeh je namreč tisti, ki sprošča telo in endorfine, povečuje odpornost in izboljšuje razpoloženje. In veste kaj? Vsak ima razlog za nasmeh na obrazu, le poiskati ga je treba in nato tega podeliti z ostalimi.

Današnja misel? Vsekakor praznike izkoristimo tako, da podelimo kakšen nasmešek, tudi če zgolj sosedu ali mimoidočemu. Boste videli: pozitivni učinki so zagotovljeni!

Pa veselo veliko noč vsem skupaj!

Avtorica: Maja Dežman Sterle

 

 

Literatura: Tanja Kajtna in Matej tušek, ur. (2005): Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Leave a Comment

Your email address will not be published.