Veseli december, prazna denarnica

Ste morda pomislili kdaj na to, zakaj se ljudje čutimo dolžne, da obdarimo bližnje z darili, ki nosijo vsaj tolikšno vrednost, kot jo imajo darila, katera so podarili isti ljudje nam? Kaj se je zgodilo, da je majhne pozornosti zamenjala množična potrošnja? Ali v tem zares uživamo? Kje se je zgubila vsa simbolika? Razlogi so sistemske narave …

Današnji družbeni odnosi temeljijo na fetišističnem blagovnem principu, v katerem je zbirka podob nadomestek čutnega sveta. Učinek spektakla je razviden v tem, da danes ljudje pogosto ne opravljajo več svoje službe zaradi zanimanja in lastnega zadovoljstva. Bistvenega pomena postaja to, da bi čim hitreje zaslužili čim več denarja, da bi ga potem lahko čim bolj brezbrižno porabili v svojem prostem času. To logiko je vsilil ravno sodobni kapitalizem, saj je s tem preprečil upore ljudi, ki bi jih povzročilo nezadovoljstvo s sistemom. Potrošnja, ki pravzaprav ni nič (zgodovinsko gledano) novega (enako je s kulturno navado, da mora biti vrednost dveh izmenjanih daril enaka), se vendarle stopnjuje s podporo množičnih medijev in oglasnih vsebin. Poleg vse večjega porasta medijskih vsebin, pa je novejše to, da v kapitalizmu ljudje čedalje bolj zahtevajo nove načine in predmete zadovoljevanja. Prav tako je nova usmeritev v trošenje, ki ni več značilna le za vladajoče razrede ali različne elite, marveč postaja življenjska usmeritev širokih družbenih skupin. Sprememba je vidna tudi v tem, da so v času modernih družb ljudje sanjarili o stvareh, ki jih bodo nekega dne kupili ali izkusili, v postmodernih družbah pa odloženo zadovoljitev hrepenenj nadomesti takojšnja zadovoljitev.

Miklavž, Božiček, Dedek mraz … Kakorkoli, prejšnjega Miklavža je naša družina dobila že toliko sladkarij, da smo imeli samo dve možnosti: telesno zastrupitev s sladkorjem, ali posredovanje naprej in potem možnost, da darilo ponovno dobiš nazaj preko desete osebe! Najprej se torej osvobodimo družbenih pritiskov, da je potrebno materialno obdariti vsakega, s katerim pridemo v stik! Presodimo torej, koga si sploh želimo obdarovati, in ob tem pomislimo, kakšne so možnosti obdarovanja. Ljubljenim ljudem ali celo neznancem (raje kot materialni dar) posvetimo svoj čas. Podarimo jim iskren pogled v oči in vprašanje kako so … podarimo jim misel, da smo dejansko naredili nekaj posebnega za njih, podarimo jim citat, doma narejen kolaček, okras ali igračo iz preprostih sestavin ali recikliranih materialov. Ob tem se bomo sprostili, brezmejno razvijali kreativnost in izzvali iskrene čustvene reakcije.