Telesna dejavnost kot placebo?

V znanstvenih raziskavah ima placebo učinek že kar stalno mesto. Raziskovalci kot placebo uporabljajo sladkorne tablete, injekcije s fiziološko raztopino in navidezne operacije. Alio Crum in Ellen Langer iz Harvardske univerze pa je zanimalo, če je ugodne posledice gibanja mogoče tudi povezati s placebo učinkom.

Zdravniki za različne kronične bolezni (diabetes, koronarne srčne bolezni) poleg zdravil predpisujejo tudi spremembe navad, ena izmed njih je večja telesna dejavnost:

»Telesna dejavnost je opredeljena kot kakršna koli sila, izvedena s strani skeletnih mišic, ki se konča s porabo energije nad ravnjo mirovanja (Cavill in drugi 2006, SZO 2007). Je gibanje v vsakodnevnem življenju, ki vključuje delo, rekreacijo, dejavnost v prostem času, telesno vadbo in športno dejavnost. Šport in telesna vadba sta namenski telesni dejavnosti, ki sta strukturirani in namenjeni izboljšanju telesne pripravljenosti. Šport ponavadi vključuje tudi neko obliko tekmovanja, medtem ko je telesna vadba običajno namenjena izboljšanju zdravja in splošnega počutja. V povezavi z zdravjem pogosto uporabljamo izraz „telesna dejavnost za krepitev zdravja” (angl. Health Enhancing Physical Activity ali skrajšano HEPA). Le-ta je opredeljena kot vsaka oblika telesne dejavnosti, ki koristi zdravju in funkcionalni sposobnosti, brez nepotrebne škode ali tveganja. To pomeni, da je učinkovitost in korist telesne dejavnosti odvisna od lastnosti in potreb vsakega pozameznika. Dejaven življenjski slog je način življenja, ki povezuje telesno dejavnost z rednimi vsakodnevnimi opravili. Cilj, za katerega bi si morali prizadevati je da bi dnevno bili telesno dejavni vsaj 30 minut. Telesna pripravljenost je skupek lastnosti, ki jih posameznik že ima ali jih doseže in se nanašajo na posameznikovo sposobnost izvedbe telesne dejavnosti (Cavill in drugi 2006).« [1]

Iz zgornjega citata Resolucije O NACIONALNEM PROGRAMU O PREHRANI IN TELESNI DEJAVNOSTI ZA ZDRAVJE 2015 – 2025 je jasno razvidno, da se med telesno dejavnost prišteva tudi gibanje med delom. A to, kot sta ugotovili raziskovalki iz Harvarda, še ne pomeni, da se ljudje tega zavedajo. V svoji raziskavi sta zbrali sobarice iz sedmih različnih hotelov in jih razdelili v eksperimentalno ter kontrolno skupino. (Čeprav je bila opravljena v ZDA, so smernice glede priporočene količine telesne dejavnosti enake – vsaj 30 minut zmerne telesne aktivnosti dnevno. Zmerna aktivnost lahko pomeni hojo po stopnicah ali sesanje tal, torej vključitev v fitnes ni pogoj.) Mnogo dandanašnjih služb vključuje veliko sedenja, a delo sobarice ni med njimi. Dnevno v povprečju pospravijo 15 sob, za vsako pa porabijo od 20 do 30 minut. Pri tem dvigujejo, sesajo, nosijo, hodijo, se prepogibajo, torej več kot presežejo priporočenih 30 minut zmerne dnevne aktivnosti.

Crum in Langer sta ugotovili, da sobarice svojega dela ne obravnavajo kot telesno dejavnost in same sebe ne vidijo kot telesno aktivne. Večina se jih ne ukvarja s športom ali telesno vadbo zunaj službe. Eksperimentalni skupini sta predstavili prednosti gibanja za zdravje in sobaricam povedali, da s svojim delom več kot zadovoljijo nacionalne smernice za aktiven življenjski slog. Razložili sta jim tudi, da telovadba ni nujno težka in naporna, da je učinkovita, ter prikazali, koliko kalorij povprečno pokurijo s pospravljanjem sobe. Kontrolna skupina ni prejela informacij o tem, da je njihovo delo pravzaprav telesno aktivno.

Po štirih tednih sta prišli do presenetljivih rezultatov. Sobarice iz eksperimentalne skupine niso le poročale o tem, da so bolj fizično aktive (natančneje, njihova percepcija, ne količina fizične aktivnosti se je spremenila), ampak so se spremenili tudi telesni kazalniki, ki nakazujejo fizično aktivnost. V povprečju so izgubile slab kilogram telesne teže, znižal se je sistolični krvni tlak za 10 mmHg in izboljšalo zdravstveno stanje – odstotek telesne maščobe, indeks telesne mase (angl. BMI) in razmerje med pasom in boki (angl. WHR – waist-to-hip ratio). V primerjavi s kontrolno skupino sta raziskovalki prišli do zaključka, da povečana percepcija vadbe (celo neodvisno od dejanske), vodi v izboljšanje fizičnega zdravja.