Soočite se s stresom -
Vsakodnevni stres, vse krajši dan ter vedno manj sončno vreme. Negativna občutja, ki jih morda ob tem zaznavamo, so povsem normalna.
Vse to namreč lahko vpliva na porast stresa pri posamezniku. Zaradi psihične napetosti lahko prihaja do različnih kroničnih obolenj, čustvene izčrpanosti ter težav s spanjem. Kakorkoli že, ste morda vedeli, da lahko z nekaj preprostimi aktivnostmi odmislimo delovne obremenitve in pospešimo psihično regeneracijo, ki vpliva na telesno stanje ter posamezniku znižuje stopnjo stresa?
Načini nadzorovanja stresa se nahajajo v izogibanju vsakodnevnega stresa, zmanjšanju in sproščanju nakopičenega stresa ter odkrivanju opozorilnih znakov. Gre za protistresne tehnike, kot so redni odmori, pri čemer kratek počitek olajšuje pritisk in osvežuje duševno stanje posameznika. Redna telesna aktivnosti pripomore k boljšemu spanju in sprostitvi potlačenih čustev.
Redna telesna vadba namreč znižuje srčni utrip v mirovanju, v nasprotju s stresom, ki utrip poveča. Prav tako preprečuje prezgodnje staranje, propadanje mišic, uravnava mehanizem za krvni sladkor, zmanjšuje količino maščob in holesterola v krvi in krepi celoten imunski sistem. Poleg fizičnih izboljšav, vpliva vadba tudi na psihološke vidike, saj sprošča endrofine in kot taka povečuje količino pozitivnih čustev. V končni fazi se redna telesna vadba izrazi tudi skozi pozitivno samopodobo in zunanji videz. Ključnega pomena je tudi sproščanje.
Sproščanje je dejavnost, ki umirja delovanje parasimpatičnega živčevja, telesne reakcije pa postanejo nasprotne stresnim. Sproščanje zmanjšuje tudi mišično napetost in umiri razmišljanje. Osnova vseh tehnik sproščanja je pravilno dihanje, ki temelji na umirjenem dihanju s trebušno prepono.
Poleg tega so pomembni protistresni dejavniki tudi: prosti čas, načrtovanje dneva po prioritetah s postavljenimi cilji, izogib preštevilnim spremembam hkrati in ohranjanje družabnega življenja izven delovnega okolja. Ob tem je dobro poudariti tudi izogib živilom in substancam, ki vplivajo na razpoloženje in dolgoročno lahko vodijo v različna slaba zdravstvena stanja, ljudje pa se jih ob stresnih situacijah pogosto poslužujejo. Ta živila so npr.: sladkor, alkohol, nikotin in kofein.
Ne glede na to s kakšnimi okoliščinami se soočamo, je od nas odvisno, kako se bomo na njih odzvali. Z uporabo nekaj preprostih tehnik, ki nam ne bodo vzele veliko časa, si lahko namreč polepšamo preostanek meseca, zato kar veselo na delo!
Avtor: Matjaž Sterle
The development of the Be Active & Relax “Vitality in Practice” (VIP) project and design of an RCT to reduce the need for recovery in officeemployees (2012). Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3487972/, 6. 6. 2017
Carroll, Stephan; Smith, Tony (1992). Veliki družinski vodnik za zdravo življenje. Ljubljana: DZS.
Kajtna, Tanja (2005). Stres in spoprijemanje s stresom. V: Psihologija športne rekreacije, Tanja Kajtna,; Matej Tušek, ur. Ljubljana:Fakulteta za šport: Inštitut za šport., str. 70-94.