Najprej fit glava, nato postava

Najprej fit glava, nato postava -

Že kaj kmalu po prvem januarju smo bili deležni mnogih oglasnih vsebin in smernic za čim hitrejše pridobivanje želene telesne postave. Seveda vse to in ono še pred poletjem, ki že vztrajno trka na naša okna. In verjemite, ne bo minil dober mesec, ko bomo na televizijskih zaslonih zagledali vse bolj pogoste reklame o anticelulitnih kremah in dietnih praških, ki delajo čudeže!

Nedvomno je fit postava (tudi v skladu s sodobnimi kapitalističnimi smernicami) pomemben element posameznikove samopodobe in samozavesti, ne sme pa biti pogoj! No, mi zadevo obrnemo na glavo. Samopodoba namreč ni ločena od zaznave in poznavanja svojih dobrih in slabih lastnosti ter družbenega mišljenja o nas, zato psiho-socialni koncept, osredotočen na duševno zdravje, še zdaleč ni zanemarljiv.

Duševno zdravje je veliko več kot odsotnost duševnih motenj in je sestavni del zdravja. Duševno zdravje je torej stabilno osebno stanje in temelj za našo kolektivno in individualno sposobnost za razvoj mišljenja, čustvovanja, sposobnost življenja in uživanja v življenju. Zato se torej mora obravnavati kot pomembna skrb posameznika, skupnosti in družbe na splošno. Dejstvo, ki prikazuje pomen duševnega zdravja, je, da je več kot 60 % bolezni psihosomatskega izvora.

Slabo duševno zdravje je pogosto povezano s hitrimi družbenimi spremembami, stresno službo, z družbeno-spolno diskriminacijo, nezdravim življenjskim slogom, nasiljem, s človekovimi pravicami in z mnogimi drugimi družbenimi/okoljskimi tveganji. Prav tako na duševno zdravje vplivajo psihološki in osebnostni dejavniki, ki posameznika naredijo bolj ranljivega.

Če hočemo doseči stabilno duševno stanje, je ključno spreminjanje razmišljanja in odnosa do življenja. Ljudi namreč ne prizadenejo situacije, ki se zgodijo, ampak mnenja, ki si jih ustvarijo. Stabilnega duševnega zdravja pa prav tako ne moremo ločevati od telesne aktivnosti. Ravno ta namreč sproža mnoge pozitivne vplive na počutje, stanje in predstave posameznika. Preko gibanja se sprošča hormon sreče (12.000 korakov ima enak učinek kot 1 seratoninski antidepresiv), prav tako pa z gibanjem lahko dosežemo naslednje cilje: izboljšanje motivacije, povečanje samozaupanja, družbene povezanosti, izboljšanje reakcij, miselno trdnost, zaupanje vase, dobre komunikacijske sposobnosti, obvladovanje pritiskov, povečanje koncentracije in druge sposobnosti.

Obstajajo številni dokazi o pomenu gibanja za telesni in duševni razvoj. Telesna aktivnost pripomore k boljši kvaliteti življenja, k boljšemu splošnemu počutju, k zdravju srčno-žilnega sistema, pomaga pri uravnavanju telesne teže, podaljšuje življenje in zmanjšuje smrtnost. Torej, če povzamemo: čim več gibanja na svežem zraku, čim več pozitivnih pogledov na življenje, nasmeh sosedu, prijetna družba in dovolj počitka, pa lahko porušimo vsako prepreko! Pa brez izgovora!

Avtorica: Maja Dežman Sterle

Viri:

Svetovna zdravstvena organizacija:

http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs220/en/

Tanja Kajtna in Matej Tušek, ur. (2005): Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Leave a Comment

Your email address will not be published.