Ali lahko zdravje obravnavamo ločeno od sociologije?

Pa se danes posvetimo predvsem družbenem kontekstu, tokrat v luči sociologije. Zdravje in bolezen namreč nista zgolj fizični in biološki pojav, temveč del širših kulturnih in družbenih sistemov.

Sociologija, ki se usmerja v gibalne in športne aktivnosti je empirična in teoretična znanost, ki raziskuje družbene pojave, povezane s športom. Kot taka preučuje zakonitosti družbenih odnosov in procesov, ki imajo vpliv na športno vzgojo, vrhunski šport in na splošno na športno rekreacijo, na strukturo in razvoj antropoloških karakteristik, ki vplivajo na športno učinkovitost posameznikov. V ospredju je družbena funkcija. V tem smislu je glavno vprašanje: kako gibanje zadovoljuje potrebe družbenih sistemov? Odgovor je večplasten, torej: gibanje med  strukturirano dejavnostjo ali športom krepi družbeno povezanost; gibanje/šport je dejavnost, ki izboljšuje zdravje in telesne sposobnosti; šport je celo sredstvo gospodarskega izkoriščanja in zatiranja za potrebe trga.

Vodene in strukturirane dejavnosti so več kot očitno pomemben del socializacije, npr. Heath (1965) gibanje opredeli kot sredstvo konstrukcije, ki nudi sposobnost analize izkušenj za reševanje problemov ali pa natančno opazovanje ljudi in emocionalno toplino kot nasprotje egocentrizma. Z gibanjem prav tako povezujemo vrednote, osebne lastnosti, temperament, pojem sebe in motivacijske vzgibe. Ob podpori strukturiranih oblik gibanja se razvija tudi sposobnost koncentracije, kvalitetna izvedba dela, avtomatizacija navad in spretnosti ter odpornost na stres. V končni fazi gre za nekakšno avtonomijo veščin in navad za uporabo izkušenj v novih okoliščinah in odpornost na vplive okolij.

Med gibanjem se namreč spreminja energija, ki prehaja iz ene oblike v drugo in jo omogočajo različni fiziološki procesi. Vsaka gibalna dejavnost je vedno povezana s socialnim prostorom in z (večinoma) ugodnimi psihološki procesi. Vodena vadba in športna rekreacija sta tako pomembni sestavini kakovostnega življenja, ki sta povezani tudi z družbeno etiko (fizični in psihični kontakt, skrb za osebno zdravje in zdravje drugih, napori za doseganje ciljev, sprejemanje pravil, samokontrola, sociabilnost, zavedanje interesov drugih udeležencev).

Zakaj torej sociologija?

Ljudje dnevno delujemo znotraj družbenih skupin (partnerstvo, družina, šola, delovno mesto, prostočasne aktivnosti, prijateljevanja …). Ravno sociologija je edina veda, ki je s svojim antropološkim in humanističnim izhodiščem v polnosti usmerjena k človeku kot celostnemu in družbenemu bitju. Sociologija namreč preučuje družbeno ravnanje posameznika, njegov vpliv na družbo, njegovo pogojenost in vpetost v družbo (družbeno mreženje). Sociologija preučuje zgradbo in razvoj družbenih pojavov.