Vsi vemo, da fizična aktivnost pozitivno vpliva na metabolizem in mišice. Vendar ali veste, kakšen vpliv ima gibanje na vaše možgane?

Eden izmed prvih nasvetov, ki bi vam jih dal nevroznanstvenik, če bi ga vprašali, kako skrbeti za možgane, je, da ste čim več fizično aktivni. Wendy Suzuki, nevroznanstvenica iz New Yorka, ki raziskuje predvsem vpliv telesne aktivnosti na kognitivne sposobnosti, pravi, da je največja transformacija, ki jo lahko danes naredite za možgane, prav telovadba.

Ljudje smo primarno družbena bitja. Kot taka imamo prirojeno potrebo, da se družimo in komuniciramo z drugimi, izmenjujemo mnenja, želje ter smo upravičeni do tega, da smo slišani in upoštevani. Nič nenavadnega torej ni, da ima družbena mrežna vpliv tako na telesno kot na duševno zdravje posameznika. Veliko raziskav se v zadnjem času ukvarja z vprašanjem družbenega povezovanja - integracije in njenem vplivu na zdravje. Te kažejo, da igrajo družbene vezi ključno vlogo pri dolgem in zdravem življenje.

Sreča je najvišji ideal človekove eksistence. Vse, kar počnemo v življenju, je z namenom, da bi dosegli srečo. Če bi radi bili srečni, pa je potrebno najprej poskrbeti za srečne in zdrave možgane. Zakaj?

Samo zdravi možgani so lahko tudi srečni možgani in obratno. Velikokrat pozabimo na dejstvo, da so naši možgani prav tisti organ, ki nam omogoča zavest, misli, govor, tvorbo spominov ter zmožnost, da ljubimo, se gibamo in da nenazadnje čutimo. Če možgani ne delujejo tako, kot bi bilo treba, ne moremo občutiti sreče.

Skrb za naše možgane je tako poglavitna za dolgo in srečno življenje. Zdravi in srečni možgani so hitrejši bolj produktivni in bolj kreativni. V trenutku, ko se ljudje počutimo ogroženo, ko je prisoten strah, se namreč blokirajo vse naše kompetence, vse veščine, ki so potrebne za opravljanje določene naloge, zasledovanje ciljev.

Ste se kdaj vprašali, kateri je tisti najpomembnejši cilj, ki ga je treba uresničiti za srečno in zdravo življenje? Je to slava, denar …?

No, kot kažejo znanstvene ugotovitve, se sreča zares nahaja v majhnih stvareh!

Ena največjih longitudinalnih raziskav v središče posameznikove sreče in zdravja umešča družben odnos. Dokazuje namreč, da socialno življenje nosi ogromen pomen za naše zdravje ter da osamljenost dobesedno ubija.

Dokazano je torej, da so posamezniki, ki so bolje povezani z ljudmi iz družine ali okolice, dejansko srečnejši, bolj zdravi (ne samo psihično, ampak tudi fizično), njihovi možgani delujejo bolje in dlje. V primeru, da je pri človeku, ki ima dobro utrjene in urejene družbene odnose, prisotna kakršna fizična bolečina, le-ta ne vpliva na njihovo razpoloženje. Takšni ljudje imajo dlje časa dober spomin. Še več: ljudje s kvalitetnimi družbenimi odnosi živijo dlje. V središču je zadovoljstvo posameznika z družbenimi odnosi, ključna pa je ravno kvaliteta.

Tako preprosto? Zakaj pa je včasih tako težko?

Se še spomnite, kako je bilo obuti gumijaste škornje in skočiti v veliko lužo? Se spomnite, kako se je bilo obmetavati z jesenskim listjem in se vreči v en pisan kup? Odrasli večkrat pozabimo, da je treba uživati v trenutku.

Tu je september, začenja se šola, nad glavo visijo nove delovne obremenitve, med katerimi »izbrskavamo« še tisto malo prostega časa za naše hobije. Včasih tako zelo hitimo, da pozabimo dvigniti pogled ob tistem: »Dober dan« sosedu, pozabimo na to, kako se je nasmehniti sodelavcu, med tem, ko smo skupaj v službenem dvigalu. Z nasmehom mislim zgolj sproščen nasmeh, včasih tudi v ljubi tišini, brez vseh tistih prisiljenih: »Danes pa dežuje,« ali pa: »Zdej se je pa začelo – je kar mraz zjutraj.«