Vreme ne bi moglo biti popolnejše! Veste, kaj to pomeni?
D-vitamin v kapsulah brž zamenjajte s soncem, telesne aktivnosti iz sobe premaknite na svež zrak, pa ne pozabite si ob teh dejavnostih priskrbeti dobre družbe!

Zakaj?
Preberite naslednji seznam razlogov in postalo vam bo kristalno jasno, bolj kot kadarkoli do sedaj!

1. Želite občutiti najpristnejše občutke sreče?

Aerobna vadba (hoja, tek, kolesarjenje) ima takojšnje in najbolj dolgotrajne učinke na razpoloženje: že samo ena vadba bo v možganih zvišala raven dopamina, serotonina in noradrenalina, zaradi katerih boste imeli več energije, močnejšo voljo, večjo osredotočenost (koncentracijo), lažje boste razmišljali in bolj boste motivirani, pa še domišljija bo bolj sproščena. Prav tako boste bolj uravnovešeni in veliko bolj mirno boste spali.

Vreme nam ta vikend ne bo naklonjeno, vendar kljub temu lahko tudi to izkoristimo za nekaj dobrega.

Kaj bi bilo to?

Posvetimo se sebi, svojemu počutju, poiščimo vzroke in se lotimo napredka! Premislimo, kaj je tisto, kar nam nudi osebno zadovoljstvo, nas osrečuje in kaj nam škodi!

Nekaj podatkov o tem je zagotovo že znanih in med najpomembnejšimi nikakor ni zanemarljiv ta, da je več kot 60 % bolezni psiho-somatskega izvora! In ni ga hujšega, kot zbrati pogum, motivacijo in se soočiti sam s seboj!

Kako? Odgovor je v t. i. »mindsetu«!

Že tri dni iščem temo za blog. Ne skrbite, ni problem v tem, da mi zmanjkuje tem, ampak v tem, da nobene, ki se je domislim, ne začutim zares. Sedim za računalnikom in delam vse drugo (za službo seveda, da ne bo pomote 😊) in danes se pojavi tisti grozni občutek slabe vesti v meni, ki pravi: »Sedaj pa dovolj, loti se dela!«

Je potrebno še dodatno razlagati, kaj me je pognalo v to temo?

Slaba vest je večinoma definirana kot povsem zaželen občutek, ki je povezan z moralnim ravnanjem in družbeno odgovornostjo. Na prvi pogled povsem resnično, ne pa nujno vedno, posod in vsakem primeru.

Zakaj in kako?

Se kdaj ujamete v trenutku, ko ste s kolegi na (povsem neškodljivi) pijači, pa vas preganja slaba vest, ker morate doma obesiti perilo? Ali pa tisti občutek, ko pojeste celo čokolado ravno takrat, ko ste se odločili, da boste shujšali? Ali pa, ko ste povabljeni na večerjo, pa se vam »ne da«?

Mnogokrat slišimo, da je v življenju pomembno imeti cilje. Da vemo, kam želimo priti, si začrtamo, kje želimo biti. Veliki ali mali, če jih imamo dobro zastavljene, nam vlivajo voljo, da gremo naprej, se izboljšujemo. Ker so tako pomembni, se jim posveča precej pozornosti. Kolumne in članki razglabljajo o tem, da naj imamo svoje cilje kot vodilo vedno pred seboj, da naj jih od časa do časa preverimo in prevetrimo, razmislimo, koliko si jih sploh še želimo. Razglablja se o tem, ali je dobro imeti velikopotezne, nekoliko sanjaške cilje, ali so manjši in bolj realni boljši. Precej manj pa se govori o načinih, ki nam omogočajo njihov doseg. O vzpostavljanju sistemov, vsakodnevnem delu, o tem, kaj storiti, ko se rezultati še kar nočejo pokazati (namig: če nam je cilj še vedno pomemben in sistem še vedno relevanten – vztrajati).

Ohranitev zdravega uma je ena izmed najpomembnejših komponent zdravja in dobrobiti skozi vse življenje. Naš življenjski slog, navade in dnevne aktivnosti imajo velik vpliv na zdravje možganov. Eden izmed načinov, kako izboljšati svoje miselne sposobnosti in preprečiti umski upad, je kognitivni trening.

Kaj je to kognitivni trening?

Kognitivni trening je ena od oblik nefarmakološke intervencije, katere cilj je upočasnitev upadanja umskih sposobnosti. Njegov namen je izboljšati oziroma ohranjati kognitivne sposobnosti in tako omogočati daljšo samostojnost posameznika pri vsakdanjih aktivnostih.

V ožjem smislu kognitivni trening zajema točno določene vaje, namenjene izboljšanju spomina, pozornosti, sklepanja, hitrosti procesiranja informacij ali katere koli druge kognitivne funkcije. V najširšem pomenu besede lahko kot kognitivni trening opredelimo vsako aktivnost, ki poleg naših rednih dnevnih aktivnosti še dodatno zaposli naše možgane, na primer šah, igranje namiznih iger, igranje glasbenih inštrumentov, reševanje križank, zahtevna raba računalnika ali pa specializiran program za kognitivni trening.