Že tri dni iščem temo za blog. Ne skrbite, ni problem v tem, da mi zmanjkuje tem, ampak v tem, da nobene, ki se je domislim, ne začutim zares. Sedim za računalnikom in delam vse drugo (za službo seveda, da ne bo pomote 😊) in danes se pojavi tisti grozni občutek slabe vesti v meni, ki pravi: »Sedaj pa dovolj, loti se dela!«

Je potrebno še dodatno razlagati, kaj me je pognalo v to temo?

Slaba vest je večinoma definirana kot povsem zaželen občutek, ki je povezan z moralnim ravnanjem in družbeno odgovornostjo. Na prvi pogled povsem resnično, ne pa nujno vedno, posod in vsakem primeru.

Zakaj in kako?

Se kdaj ujamete v trenutku, ko ste s kolegi na (povsem neškodljivi) pijači, pa vas preganja slaba vest, ker morate doma obesiti perilo? Ali pa tisti občutek, ko pojeste celo čokolado ravno takrat, ko ste se odločili, da boste shujšali? Ali pa, ko ste povabljeni na večerjo, pa se vam »ne da«?

Mnogokrat slišimo, da je v življenju pomembno imeti cilje. Da vemo, kam želimo priti, si začrtamo, kje želimo biti. Veliki ali mali, če jih imamo dobro zastavljene, nam vlivajo voljo, da gremo naprej, se izboljšujemo. Ker so tako pomembni, se jim posveča precej pozornosti. Kolumne in članki razglabljajo o tem, da naj imamo svoje cilje kot vodilo vedno pred seboj, da naj jih od časa do časa preverimo in prevetrimo, razmislimo, koliko si jih sploh še želimo. Razglablja se o tem, ali je dobro imeti velikopotezne, nekoliko sanjaške cilje, ali so manjši in bolj realni boljši. Precej manj pa se govori o načinih, ki nam omogočajo njihov doseg. O vzpostavljanju sistemov, vsakodnevnem delu, o tem, kaj storiti, ko se rezultati še kar nočejo pokazati (namig: če nam je cilj še vedno pomemben in sistem še vedno relevanten – vztrajati).

Ohranitev zdravega uma je ena izmed najpomembnejših komponent zdravja in dobrobiti skozi vse življenje. Naš življenjski slog, navade in dnevne aktivnosti imajo velik vpliv na zdravje možganov. Eden izmed načinov, kako izboljšati svoje miselne sposobnosti in preprečiti umski upad, je kognitivni trening.

Kaj je to kognitivni trening?

Kognitivni trening je ena od oblik nefarmakološke intervencije, katere cilj je upočasnitev upadanja umskih sposobnosti. Njegov namen je izboljšati oziroma ohranjati kognitivne sposobnosti in tako omogočati daljšo samostojnost posameznika pri vsakdanjih aktivnostih.

V ožjem smislu kognitivni trening zajema točno določene vaje, namenjene izboljšanju spomina, pozornosti, sklepanja, hitrosti procesiranja informacij ali katere koli druge kognitivne funkcije. V najširšem pomenu besede lahko kot kognitivni trening opredelimo vsako aktivnost, ki poleg naših rednih dnevnih aktivnosti še dodatno zaposli naše možgane, na primer šah, igranje namiznih iger, igranje glasbenih inštrumentov, reševanje križank, zahtevna raba računalnika ali pa specializiran program za kognitivni trening.

 

Ali ste vedeli, da možgani predstavljajo le 2 % telesne mase, porabijo pa kar 20 % zaužitih kalorij? Po tem lahko sklepamo, da je za dobro delovanje možganov zelo pomembno, kaj uživamo. Za vzdrževanje zdravih možganov so pomembni predvsem stabilna raven glukoze v krvi, zadostna količina železa, mineralov in vitaminov, beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin ter zadostna hidracija.

Spanec je ključen del zdravega življenjskega sloga, saj se med spanjem možgani obnavljajo, spomini se konsolidirajo, prav tako pa je to čas, ko pride do čiščenja toksinov, ki so se v možganih nabrali čez dan. Pomanjkanje spanja ali nekvalitetno spanje zato povzroča slabo počutje, razdraženost, vodi v zmanjšano produktivnost in do motenj v koncentraciji, pozornosti in spominu. Spanje vpliva tudi na endokrini, srčno-žilni in imunski sistem, pomanjkanje spanje pa povezujemo z nevrološkimi obolenji, kot so možganska kap, alzheimerjeva bolezn, epilepsija in glavoboli.