Spanec je ključen del zdravega življenjskega sloga, saj se med spanjem možgani obnavljajo, spomini se konsolidirajo, prav tako pa je to čas, ko pride do čiščenja toksinov, ki so se v možganih nabrali čez dan. Pomanjkanje spanja ali nekvalitetno spanje zato povzroča slabo počutje, razdraženost, vodi v zmanjšano produktivnost in do motenj v koncentraciji, pozornosti in spominu. Spanje vpliva tudi na endokrini, srčno-žilni in imunski sistem, pomanjkanje spanje pa povezujemo z nevrološkimi obolenji, kot so možganska kap, alzheimerjeva bolezn, epilepsija in glavoboli.

Kako velik pomen ima spanje za naše zdravje, priča raziskava narejena v Veliki Britaniji, ki je pokazala, da manj kot 6 ur spanca na dan v obdobju enega tedna povzroči spremembe v izražanju 711 genov, ki so udeleženi v presnovo ter imunske, vnetne in stresne odzive (1).

Strokovnjaki za optimalno zdravje priporočajo vsaj 7 ur spanja na dan ter upoštevanje priporočil o spalni higieni, kot so: postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju; v posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob istih urah; spite v dobro prezračeni in temni sobi; ter se izogibajte uživanju alkohola, kofeina in nikotina pred spanjem.

Pomembno se je zavedati, da sta kvaliteta kot tudi kvantiteta spanja izjemnega pomena, saj lahko na dolgi rok pomagata pri znižanju tveganja za patološko kognitivno staranje in s tem zamakneta nastop potencialne nevrodegenerativne bolezni.

Pomanjkanje spanja lahko prav tako aktivira stresni odziv. Kronični stres povzroča fizično propadanje nevronov, zato so ljudje, ki so pogosto izpostavljeni stresu bolj dovzetni za možganske bolezni. Posledice kroničnega stresa so motnje spomina in učenja, duševne bolezni (anksioznost, depresija, samomorilnost), presnovne in srčno-žilne bolezni (debelost, hipertenzija, ateroskleroza) in nagnjenost k zasvojenosti. Stres ogroža celovitost ali celo preživetje organizma.

Stres ne vpliva le na to, kako se počutite zdaj, temveč tudi na to, kakšno bo vaše zdravje v pozni starosti. Večja izpostavljenost stresu namreč s seboj prinaša bistveno večje možnosti za pojav demence. Strokovnjaki opozarjajo, da posamezniki, si se v življenju spopadajo s številnimi stresnimi situacijami (ločitev, izguba službe, smrt partnerja in podobno), pogosteje zbolevajo za demenco. Če je vaš vsakdanjik zelo stresen, čim prej poiščite način za sprostitev in stresa ne zanemarjajte kot nepomembnega.

Vas zanima, kako zmanjšati stres v vašem vsakdanjiku?

Naspite se, vzemite si čas za redno telesno aktivnost in za stvari, ki vas veselijo (npr. prijetne dejavnosti, kultura, hobi), zelo pomembni so tudi socailna podpora bližnjih, smeh in razvedrilo, predvsem pa se izogibajte situacijam, ki so za vas stresne.

 

  1. Möller-Levet, C. S., Archer, S. N., Bucca, G., Laing, E. E., Slak, A., Kabiljo, R., ... & Dijk, D. J. (2013). Effects of insufficient sleep on circadian rhythmicity and expression amplitude of the human blood transcriptome. Proceedings of the National Academy of Sciences, 201217154.