V sklopu promocije zdravja smo se zadnje čase precej posvečali t.i. zdravemu odnosu (do sebe in drugih), ki je predpogoj za zdravo življenje. Glede na to, da na biološke danosti ne moremo vplivati, v ospredje postavljamo možnosti za družbene spremembe. Zakaj? Ker je veliko več pogojeno z družbo, kot se nam zdi, le priznati si moramo!

Dokler zadeve pripisujemo zgolj biologiji, se ne bo zgodilo nič! Ravno nasprotno: žalostno stanje bomo še opravičili v smislu: takšen/takšna pač sem, ne morem pomagati! To pa še ni vse! Takšno razmišljanje prenašamo še na prihodnje generacije. No, temu lahko naredimo konec! Poglejmo si nekaj primerov, ki so tokrat povezani z družbenim spolom …

 Zopet je tu pomlad in v parkih, na ulicah kar mrgoli staršev, dedkov in babic z dojenčki, majhnimi otroci, s psički. V sončnem vremenu, ob pogledu na majhne dojenčke in razigrane otroke, večinoma nasmejani ... potem pa prvi vstop v medsebojne interakcije: »Ali je punčka, ali fantek?« Za starejše pa: »Jah pač fantje,« ali pa: »Se vidi, da je prava punca,«  itn. Potem pa še: »Ne kar zadržite psa – naš je tudi fant!«

Kategorizacija povprečnega zahodnega človeka se očitno še vedno v prvi vrsti navezuje na dvoje ločenih, binarnih spolov, kar se dojema kot naravna, biološka danost. Spol je tako definiran preko telesa, ki nam je dano ob rojstvu, oprijemljivost spolnih kategorij pa se preko navidezno sprejemljivega in neproblematičnega dejstva realizira v luči znanega in varnega. Družbeni spol se uprizarja konkretno, v vsakodnevnem delovanju posameznika. Posledično se zanemarja dejstvo, da je ravno ponavljanje dejanj, ki so družbeno pripisana enemu ali drugemu spolu, tisto, ki nas naredi za moškega ali žensko! Konstrukcija spola je vedno neposredno povezana z umeščenostjo v določeno socialno realnost, v družbeno in kulturno kontekstualno obliko ter v vsakdanje materialne in diskurzivne prakse.[1] Vse to očitno vpliva tudi na samo obravnavo in različna pričakovanja do nas in naših otrok.

Če torej znotraj 21. stoletja upoštevamo na eni strani predpostavko o vsesplošni družbeni enakovrednosti, enakopravnosti, na drugi strani pa zagovarjamo stališče, da smo odrasli za zgled otrokom, je na tem mestu ključen kritičen premislek! Vselej se vprašajmo, ali smo že vstopili v to stoletje, ali stereotipi še vedno ostajajo, samo v preobraženi obliki? Ne pozabimo namreč, da otroci delujejo po vzgibih, ki so znotraj institucij in okolja zanje razvidni, zato je pomembno, da znotraj našega življenja najprej sami razčistimo s to »biološkostjo« in se posvetimo enakovrednosti znotraj lastnih odnosov. Naj niti spol, niti kaj drugega ne pogojuje vašega življenja!!! Samo tako gremo lahko naprej. Vsekakor: brez izgovora!

 

[1] Antić Gaber, Milica. 2015. Strukturiranje slovenske družbe in spol kot strukturirana in strukturirajuča struktura. V: Zahtevna razmerja, spol, strukturne ovire in priložnosti, Milica Antić Gaber, ur. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 7–20.