Ste se kdaj vprašali, česa vse smo zmožni ljudje? Zakaj smo zmožni izvajati raznolika in tako kompleksna gibanja?

Kakšno vlogo ima človek pri gibanju in kakšno gibanje pri človeku?

Se sploh zavedate, da sta kompleksnost telesnega gibanja in človeštvo bolj povezana, kot se nam morda zdi?

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Kompleksno človeško gibanje pa je ključno za razvoj naših možganov. Gibanje je edini medij, ki ima takojšnje in najdlje trajajoče pozitivne vplive na nas in naše možgane.

Ali veste, da se naši možgani zaradi gibanja spremenijo strukturno, in to že po 6 tednih prakticiranja nove veščine?

Zopet je tu september, nastopa šola v vsej svoji razsežnosti, zraven pa še marsikatera aktivnost, v katero vključujete svoje otroke in posledično sebe. Po zaključenih počitnicah, dopustih … samo še akcija! Ker, zdaj gre pa »zares«! Sistem je neizprosen … tako pač je!

Zdi se, da se sodobno dojemanje življenja loči na dva pola, na čas trdega dela in čas brezmejnega užitka, na tiste posameznike, ki so zares »zagrizeni«, ambiciozni, in tiste, ki »bi se lahko malo bolj potrudili« … Kaj pa tisto vmes?

Se kdaj na splošno vprašate, kaj je tisto, kar je cilj naše vzgoje, kaj je pomen naših otrok? Kaj je glavno načelo, ki jim ga želimo predati za njihovo kvalitetno prihodnost? Naše dejansko poslanstvo?

Izkušnje, ki sem jih pridobila z dolgoletnim delom z otroki in mladimi, mi kažejo, da se trend vzgoje večkrat osredotoča na (vsaj zame) neskladje. Na eni strani otroke potiskamo v to, da naj »nekaj« postanejo, na drugi pa jim dajemo popolno svobodo pri odločitvah, tudi tistih, ki zadevajo osnovna etična načela.

Se še spomnite svoje najljubše igrače iz otroštva? Obiščete kdaj svoje starše, sorodnike in obujate spomine na dolge ure sestavljanja legokock, izdelovanje pušk iz lesa ali igre na Gameboyu, pa na metanje žetonov, lov za zakladom? He he, včasih kar pozabimo na to, kako se igrati …

Zadnje čase sem, ob bližajočem se rojstnem dnevu Zavoda ZVEZDE SO BLIZU, veliko razmišljala o naših namenih in ciljih. V dveh letih smo vzpostavili marsikatere postopke za izvajanje promocije zdravja ter preventivnih in tudi kurativnih procesov na tem področju. Vseskozi smo pridobivali izkušnje, ki smo jih črpali iz dela z uporabniki in iz lastnih doživljanj. Vse dosedanje izkušnje so podprle našo tezo, da je zdravje v prvi vrsti stabilno psihično stanje, dobro počutje, ki mora izhajati iz naše notranjosti in ne iz zadovoljevanja družbenih pogledov!

Zdravje že od samega začetka razumemo kot veliko več kot zgolj fit postavo, ki nas osrečuje zaradi družbenih pogledov ali zato, ker ustreza merilom, kakršna nam pogosto narekuje popularna kultura v revijah, preko oglasov ter na TV. Zdravje je močno povezan skupek notranjega zadovoljstva, gibanja in kvalitetnih družbenih odnosov. Zdravje je sreča!

Preko socialno-gibalne metode, prepleta družbenega in gibalnega, teorije in prakse, preko dela s podjetji, organiziranih vadb za odrasle, mladinskega dela, dela z otroki ter medgeneracijskih dogodkov, ki jih organiziramo in vodimo, smo dokazali, da starost posameznika ni pomembna, da je vsak na svoj način sposoben narediti nekaj zase in v končni fazi za skupnost.

"Kaj, kar sama potuješ?!" je pogost odziv, ki ga dobijo ženske, ki se odpravljajo na solo potepanja. Še vedno je v povprečju svet varnejši za moškega solo popotnika. Vseeno pa se na splošno na ljudi, ki potujejo v solo izvedbi, mnogokrat gleda kot na izredno pogumne in včasih tudi malo nore.

En popotniški blog za drugim opisuje prednosti solo potovanja. Omogoča ti več svobode, ni se ti potrebno nikomur prilagajati, ker se lahko zaneseš samo nase, ti zraste zaupanje vase, postaneš samostojen, spoznaš več drugih popotnikov, saj si bolj odprt za nove stike itd. itd.

Pogosto se taki zapisi zaključijo z nasvetom, da mora vsak vsaj enkrat v življenju potovati sam, da si dokaže, da zmore.

Kaj pa če si nekdo, ki si tega ne želi?

Ko katera od prijateljic opisuje svoje solo dogodivščine, se nemalokrat zasliši vzdihovanje v smislu: "Ti si pa res upaš!" Kot da je edino, kar ljudi drži stran od podobne dogodivščine, strah.

Pa gre res le za strah?

Ne maram potovati sama. Priznam, del tega je zaradi strahu. Vendar je še veliko veliko večji del, ki preprosto ne najde užitka v solo pustolovščinah. Ko grem v svet, rada izkušnje delim še z nekom. In to ne z osebo, ki sem jo spoznala prejšnjo noč v hostlu, ampak z osebo, s katero imava že zgrajen in trden odnos. Kdorkoli je že kdaj poskusil potovati s prijatelji, verjetno ve, da imaš sicer lahko ogromno zelo dobrih prijateljev, a le peščico tistih, s katerimi se ne boš pobil, ko pride do razhajanj v željah, kateri muzej naj si ogledamo, če sploh.

Poletje se bliža! Ste pripravljeni na to? Imate vse potrebno za na plažo? Ste si že kupili nove kopalke? In še pomembneje: ste se pripravljeni obleči vanje in razkazati svetu?

Tika-taka, vsak dan manj je priložnost manj za vašo dieto in stopnička nižje po poti do »popolnosti«. Nič, čas je za radikalno potezo: na vrsti je hitra dieta!

Marsikdo razmišlja v takem okviru in pozablja na to, kakšen namen ima dopust, odhod na morje ali potovanje, zaradi česa je v resnici to pomembno. Marsikdo pozabi na čar užitka v trenutku, na sproščenost, spontanost in počitek v prijetni družbi. Na uganjanje norčij in raziskovanje novih stvari, odkrivanje novih doživetij.