Mesec maj zaenkrat ni ravno tisto, kar smo pričakovali. Marsikdo bi se nastavil soncu, pa se je primoran senčiti pod oblaki, pa tudi jakne smo spet potegnili ven iz omar. Jasno vreme je pomembno, saj vnaša veselje v naše življenje, nas motivira za gibanje, sprostitev in druženje na svežem zraku. Vse to bistveno vpliva na naše zdravje. Sonce pa je pomembo tudi, ker sproža nastajanje vitamina D v naši koži.

Pa se sploh zavedamo, zakaj je pomemben vitamin D?

Vitamin D je vitamin, ki je topen v maščobi. Njegova prisotnost vpliva na skoraj vse organe, tkiva in kemične procese. Vitamin D igra pomembno vlogo pri razvoju kosti in delovanju imunskega sistema, prav tako pa vpliva na normalno delovanje mišičnih in živčnih celic, posledično pa tudi na razpoloženje posameznika.

»Stara šola« naših prednikov je znala povedati, da človek lahko vitamin D dobi s pomočjo sonca.

Zakaj?

Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Dnevnim potrebam po tem vitaminu v času od marca do oktobra lahko načeloma zadostimo, če takrat soncu za 15 minut izpostavimo roke in obraz med enajsto in četrto uro (koža pri tem ne sme biti zaščitena s sončno kremo; poleti se seveda izogibamo najhujšemu soncu).

In res je. V zimskih mesecih naj bi kar 95 % ljudem primanjkovalo vitamina D.

Vas zanima, zakaj je to problematično?

Osemurni delavnik ali več, družinsko in družbeno življenje, skrb za svojo »štalco«, popolno postavo …

Včasih je treba »ustaviti konje«!

Koncept »super človeka«, ki zmore vse in ima vse pod kontrolo, nam je zlezel pod kožo. In to do tolike mere, da nam povzroča občutke ugodja.

V čem je problem?

Problem je v tem, da nismo več navajeni počivati. Tudi ko imamo malce prostega časa, se podajamo v akcijo, če dela ni, si ga pogosto naredimo samo zato, da imamo v sebi »mir«, ki nam ga daje občutek produktivnosti.

Seveda je vse kulturno, sistemsko pogojeno. Zdi se nam normalno, samoumevno iz dneva v dan tekmovati sam s seboj, se nadgrajevati v svoji »efektivnosti« …

Obstaja kar nekaj znanstvenih predpostavk, da zaradi tendenc sodobne družbe ljudje ne razmišljamo več s celo glavo. Namreč družbene okoliščine nas silijo, da uporabljamo del možganov, ki je analitičen, racionalen in logičen, kar pelje v pretirano kritično mišljenje, celo v aroganco. Ob tem namreč zanemarjamo čutne vtise v danem trenutku, pozabljamo na drobne stvari, ki osrečujejo, zanemarjamo brezmejnost idej in domišljijo.

Rutina, rutina, rutina; izčrpanost. Pozabljena igrivost, svoboda; zanemarjen užitek v trenutku; pozabljeno veselje v majhnih stvareh. Ljudje se večkrat pozabimo igrati. Ali pa si tega ne dopustimo, ker se nam ne zdi primerno. Ravno igra pa je tista, ki nam v varnem okolju daje največjo sposobnost neobveznega učenja; igra odpira um, spodbuja ustvarjalnost. Vsaka ustvarjalnost pa vpliva na hormonsko ravnovesje, nas pomirja.

V vsej človeški zgodovini so bili kreativni ljudje označeni kot čudaki, vendar vselej v nekem pozitivnem smislu. Pojem kreativnega genija je opredelil psiholog Frank Barron, ki ga je definiral kot nekoga, ki se nahaja med divjim in kultiviranim, uničevalnim in produktivnim, norim in normalnim …, kot nekoga, ki preči dvojnost vsakdanjega življenja, kot nekoga, ki vidi svet v različnih barvah in pestrosti.

Kreativnost je torej sinteza normalnega in neobičajnega, je povsem urejen spoj naslednjih elementov: kaosa, introspekcije (obrata k čustvom) ter tolerance. Z drugimi besedami: kreativnost pomeni delanje novih povezav, predrugačenje sveta, generiranje rešitev.

Kreativnost se napak povezuje samo z umetnostjo. Je bistvenega pomena za naše duševno in s tem tudi za fizično zdravje, zato si zasluži svoj čas in prostor v našem življenju.

Se včasih ujamete v občutkih jeze, ko gre kaj narobe. Ko morate v trgovini čakati na blagajni, vam pa se zelo mudi? Ko nenadoma vozilo izsili vašo prednost? Ko vam kdo pove svoje stališče, ki pa vam ni všeč …? Kaj bi takrat rekli na to? Morda: »Pa ti nisi normalen!«?

Vdih in izdih … Kajti vse je v redu!

Pa poskusimo drugače. Se kdaj zalotite, da govorite o nekom »drugem« grde stvari? Kakšne občutke to vzbudi v vas? Slabe, dobre, se počutite, kot da ste boljši od njega?

Ali pa se v tovrstnih situacijah kdaj odločite izbrati bolj zunanji pogled, pretehtate »kontra« poglede, npr.: ni vse tako črno kot se zdi …, pa tudi tista trgovka ima lahko samo slab dan.

Seveda, vsak od nas ga ima kdaj, a ne?

Torej: ali presojate sebe in druge iz nevtralne pozicije ali reagirate hitreje?

Vas obremenjuje trenutno stanje?

Če je vaš odgovor pritrdilen, je vsekakor čas za spremembe!

Če predpostavljamo, da so v možganih shranjeni zapisi preteklosti, je potemtakem nekako logično, da naše razmišljanje poteka v njej. Vsak od spominov je povezan s čustvom, ki je končni produkt preteklih izkušenj.

Način, kako mislite in čutite, ustvarja vaše življenjsko stanje. Da, prav ste slišali: stanje, nepremičnost, vojaško utrdbo!

Nad 90 % ljudi ima namreč do svojega 35. leta starosti že shranjen nabor vedenja, čustvenih reakcij, nezavednih navad, prepričanj in zaznav, ki izhajajo iz preteklosti in delujejo kot nekakšen računalniški program.